9 Zanimalo me je, kako so potekala ta potovanja pred začetkom obiskov Slovenije, zato sem intervjuvala nekaj nekdanjih udeležencev. Polona Marolt Makek - spremljevalka RAST II (1973) Na potovanju je bilo približno dvanajst dijakov. Glavni voditelj je bil Tine Debeljak ml., spremljala pa sta jih tudi dr. Jure Rode in dr. Janez Zorc. Potovanje je trajalo približno dvajset dni. V Bariloče so potovali z vlakom - vožnja je trajala kar 48 ur v vsako smer - zato so tam preživeli štirinajst dni. Živeli so v šotorih in bili razdeljeni v skupine. Vsaka skupina je bila zadolžena za kuhanje, pomivanje, nabiranje drv in druga opravila. Za novo leto so se odpravili proti Podskalci. Večino poti jih je spremljal dež, zadnji del pa sneg. Ker takrat tam še ni bilo koče, so šotore postavili kar v snegu. Fantje so nadaljevali pot do koče Frey, medtem ko so dekleta, Tine in Polona ostali v Podskalci. Drugi pomemben izlet je bil na Tronador. Do morene Castaño Overo so jih peljali s tovornjakom, nato pa so peš nadaljevali do koče Otto Meiling. Med bivanjem jih je zajel snežni vihar, zato so morali tam ostati tri dni. Hrane skoraj niso imeli, zato jim je oskrbnik pripravil en topel obrok na dan. Ko se je vreme izboljšalo, so se lahko varno vrnili. Lučka Smeršú Santana - abiturientka RAST VII (1978) Leta 1978 se je zgodilo nekaj posebnega. Zaradi političnega spora med Argentino in Čilom glede kanala Beagle niso odpotovali v Bariloče, ampak v Quines v San Luisu. Spremljali so jih Tine Debeljak ml., Franci Cukjati in Janez Cukjati. Potovali so v popolnoma neznan kraj, kar je bila prava avantura. Živeli so sredi narave, brez kuhinje in brez tekoče vode. Pili so vodo iz reke Quines in jedli predvsem riž, lubenice, melone ter želatino, saj niso imeli hladilnika. Dnevi so bili zelo vroči, veliko časa pa so preživeli ob reki in v okolici taborišča. Nekega dne so želeli tabor prestaviti v El Trapiche. Po dolgi vožnji so
RkJQdWJsaXNoZXIy NzE4NDM5