28 Moje ime je Sofija Mažgon in stara sem 17 let. Živim z mamo Sonjo, očetom Sergiom ter mlajšima bratoma dvojčkoma, Janezom in Lucijo, ki obiskujeta drugi letnik tečaja. V prostem času rada hodim v telovadnico ter preživljam čas z družino in prijatelji. Pomembni so mi lepi skupni trenutki in prijetno vzdušje. To je moje zadnje leto na tečaju, čeprav še ne zaključujem argentinske srednje šole, saj obiskujem tehnično šolo, ki traja eno leto dlje. Iz tečaja mi ne bodo ostali le znanje slovenskega jezika in kulture, ampak tudi številni lepi spomini, posebni trenutki in prijateljstva. V Baragovi šoli v Lanúsu, kamor sem hodila od tretjega leta dalje, sem imela učiteljico, ki se je bom vedno rada spominjala. Poučevala me je v petem, šestem in sedmem razredu. Poleg pouka je vodila tudi petje ter z veliko ustvarjalnostjo pripravljala različne prireditve. Posebej mi je ostala v spominu pandemija, ko smo imeli pouk prek Zooma. Kljub razdalji je vedno našla način, da nam je ostala blizu. Naloge nam je celo nosila na dom in jih nato ponovno pobrala, da jih je popravila. Takšne drobne pozornosti so pokazale, kako predana je bila svojim učencem. Zaradi vseh lepih trenutkov, ki smo jih skupaj doživeli, sem jo izbrala za intervju kot nekdanjo dijakinjo Tečaja. V pogovoru mi je zaupala svoje spomine na Tečaj ter na potovanje v Slovenijo. Monika Urbanija se svojih let v slovenskem srednješolskem tečaju spominja z veliko topline in hvaležnosti. V tretjem letniku se je skupaj z bratom iz podružnice v slovenski vasi vključila v pouk v Slovenski hiši. Mažgon Sofia Potovanje k slovenskim koreninam
RkJQdWJsaXNoZXIy NzE4NDM5