Doktorska teza Julie Sarachu-Vodopivec: “Interpretación de la historia de la poesía eslovena a la luz de los procesos políticos, sociales y culturales que incidieron en la constitución de Eslovenia como estado nacional independiente” (Interpretacija zgodovine slovenske pesnitve v luči političnih, socialnih in kulturnih procesov, ki so vplivali na ustanovitev Slovenije kot samostojne države)
Brez dvoma je nujno na prvem mestu čestitati Julii. S čez 850 A4 strani obsežnim doktorskim delom, in po zagovoru 28.11., je z najvišjo oceno doktorirala na področju književnosti na Buenosaireški univerzi.
To ni prvo delo o slovenstvu ki ga sprejme najprestižnejša državna univerza v Argentini za diplomsko delo. Že leta 2012 smo poročali o Nadii Molek, ki je tudi z uspehom zagovarjala svojo tezo »Ser esloveno en Argentina. Análisis antropológico de las diversas construcciones de eslovenidad« (Biti Slovenec v Argentini. Antropološka analiza različnih konstrukcij slovenstva).
Tokrat gre za doktorat v književnosti. Žirijo so sestavljali José Amícola (nagrajenec Konex 2016, profesor na univerzi v La Plati, doktoriral v Nemčiji 1982), Brina Svit in Eugenio López Arriazu (redni profesor slovanske književnosti (Literaturas Eslavas) na Buenosaireški univerzi, specialist za rusko književnost). Navzoči sta bili še dr. Susana Cella, profesorica na isti univerzi, Juliina mentorica in, skupaj z Barbaro Pregelj, profesorico na univerzi v Novi Gorici, tudi vodja njenega projekta. Ker je univerza zahtevala, da je v žiriji tudi Slovenec se je Julia obrnila na Brino Svit, ki je sprejela to ogromno odgovornost, saj je morala prebrati celo delo v kastiljščini, napisati o njem mnenje, pripombe in oceno, ter preko elektronskega sredstva (skype) biti navzoča pri zagovoru.
Julia je pričela svoj zagovor z opisom tega, kako je skozi svojo družinsko zgodbo, preko študija in celo naključja, pristala na izbiri te tematike. Nato je odgovarjala na vprašanja.
Odgovora na dvoje vprašanj sta prav posebno zanimiva:
López Arriazu je vprašal, zakaj je vključila dolge filozofske citate, nakar je razložila da so v njenem delu, kot je bil on sam že prej omenil, vključeni teoretični teksti kot bibliografija za analizo pesmi, a se potem sami spremenijo tudi v predmet analize, literarna analiza prenešena na polje filozofije, ki se zaključi s kritično razpravo Slavoja Žižka.
Drugo vprašanje ji je pa stavila Brina, in sicer, da če je vključila Kajuha, bi morda morala tudi Balantiča, kot predstavnika nasprotnega ideološkega tabora, nakar je Julia odgovorila, da je bil Balantič dolgo obdobje po vojni zamolčan in zato torej njegovo delo ni bilo prisotno v tem razvoju, ki je predmet njene analize.
Pohvalili so tudi kako z lahkoto teče branje dolgega teksta, čemur se po eni strani ni za čuditi, saj je Julia sama pisateljica in pesnica. Brina je pa pohvalila odlične prevode.
Torej naj gre tudi zahvala doktor Julii Sarachu za širjenje slovenstva v teh krajih, in to (kot že omenjeno Molekovo delo) na najvišji akademski ravni.
Rok Fink
