Na Tečaju ravn. Marka Bajuka smo zaključili šolsko leto 2024 in za nami je 21 dni pouka, čeprav smo dodali eno soboto nam je ostalo kar nekaj načrtovanih in neizvedenih dejavnosti, a smo neizmerno hvaležni za vse, kar nam je uspelo doseči.

Kaj je bilo drugače pri pouku? Letos smo se odločili, da bomo v petem letniku predstavili begunske pisatelje v Argentini. Povabili smo sorodnike naših velikih mož iz prvih let Slovencev v Argentini. Andrejka Vombergar Štrfiček je takoj sprejela povabilo in zelo zanimivo predstavila svojega starega očeta dr. Tineta Debeljaka, Andrejka Papež svojega očeta Franceta Papeža,  katerega 100-letnico rojstva smo letos praznovali-, Veronika Kremžar pa svojega očeta Marka Kremžarja, ki je bil tudi ustanovitelj našega tečaja. Predstavila je tudi življenje in delo Mirka Kunčiča.

Odmevi dijakov so bili zelo pozitivni:

»Zelo zanimivo je bilo spoznati življenje in delo prvih velikih »Slovencev«, ki so prispeli v Argentino, po pripovedovanju njihovih neposrednih sorodnikov«.

Izpeljali smo običajne šolske dejavnosti, kot so priprava na Veliko noč, dan duhovnosti, poslovilni večer Rasti 53, obisk v Cottolengo Don Orione. Poudarim le tista posebna in drugačna. 

Skrbno in s veseljem smo se pripravljali na 50. obletnico cerkve Marije Pomagaj, spoznali smo o gradbenjih načrtih cerkve, imenih izvajalcev in bogati simboliki, s katero so naši umetniki okrasili cerkev. 26. maja smo sodelovali pri bogoslužju pri molitvi rožnega venca po tako pomembnem prazniku.

Tudi letos smo organizirali dan spomina na Slovensko tragedijo, tokrat smo se osredotočili na misel: 

• Zločin ki ne ukine, ne končano zanikanje osnovnih človeških pravic. Za mrtve ne bodi mrtev! 

Nekaj čisto drugačnega smo doživeli 28. oktobra; na zadnji dan pouka nas je veleposlaništvo Republike Slovenije razveselilo z posebno malico, oziroma tradicionalnim slovenskim zajtrkom, praznovanje ki sicer v Sloveniji poteka drugi teden v novembru.  Gospod Igor Šef nas je nagovoril o pomenu zdravega zajtrka, ki je v Sloveniji pripravljen z lokalnih izdelkov.  Dijaki so z zanimanjem prisluhnili razlagi in uživali vse dobrote, ki so jih čakale na lepo okrašenih tradicionalnih slovenskih mizah v prostorih Slovenske hiše. 

Hvaležni smo g. Igorju Šefu za iniciativo, ostalim pomočnikom in skupini staršev, ki so tudi tokrat z veseljem sodelovali za tako uspešen in drugačen zadnji dan pouka.

Zaključek šolskega leta SSTRMB se je dovršil 9. novembra. Poleg običajnega programa so nas obiskali tudi člani skupine duhovnikov okteta Oremus, pevovodkinja in prijatelji. Duhovniki so somaševali, po obhajilu so ganljivo zapeli pesem Mariji in nato spremljali našo zaključno prireditev. 

Za konec je pa 24. novembra novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje podelil zakrament Sv. Birme skupini 26 mladih iz naše skupnosti, katerih večina se je dve leti  skrbno pripravljala na tečaju, in tudi dvema mladima Slovencema iz Bariloch, ki sta se pripravljala z nami preko spleta. Res smo globoko čutili dar in moč Svetega duha, ki nas nevidno povezuje kot občestvo vesoljne Cerkve.

Lepo je slišati občutke protagonistov tega dne, nekaj odgovorov birmancev na dve vprašanji:

1. Kako si doživel srečanje s škofom v soboto pred birmo?

• »Smo se imeli lepo, smo razmišljali na vprašanja o veri«
• »Srečanje s škofom je bilo prijetno, zelo sem bila pozorna na vprašanja in nasvete. Najbolj mi je ostalo v spominu, da Sveti duh nas bo vodil po pravi poti v našem življenju, in zato se moramo k njemu zatekati in moliti.  Škof nas je prosil, da moramo brati sveto pismo in si zapomniti nekaj stavkov, da nam bodo v težkih trenutkih za pomoč«
• »Je bilo zanimivo poslušati škofa,ampak tudi sem bil malo nervozen ker škof nas je veliko spraševal o birmi«
• »Se mi je zdelo zelo zanimivo vse kar smo govorili s škofom, čeprav sem bila nervozna zaradi vprašanj, ki jih je naredil, sem veliko razmišljala, zakaj prejmemo sv. Birmo.«

2. Kateri občutki so se ti najbolj vtisnili v srce dan sv. Birme?

• » Sem bila vesela in navdušena na dar Svetega duha«
• »Nedelja, sončni dan! Lepa sveta maša in petje. Botra ki mi stoji ob strani. Ljubezen družine. Sorodnikov in ostalih navzočih. Veselje in mir!!!«
• »Sem čutil mir in tudi veselje, ker moj boter me je spremljal in bil zraven mene«
• »Sem bila srečna zaradi osebe, ki sem izbrala, da me spremlja na tej poti. In bila sem hvaležna za vse, ki so bili prisotni tisti dan in vse, ki so pomagali, da je bil ta en zelo lep trenutek.«

Mislim, da prav vsak izmed nas ima isti občutek, da čas teče vse hitreje. Hitro teče življenje in s polnim srcem hvaležnosti  se dvigamo Bogu, da mu izročimo opravljeno delo. Smo na poti Adventa in Božiča. Naj novorojeno Dete blagoslovi vse naše družine in nas spremlja na poti v novo leto 2025.  

Julka Furlan

Birmanci 2024: Martin Altini, Mariana Čop, Milena Etcheverry Pennisi, Simon Hrovat, Martina Kocmur, Nadia Kočar, Sara Modic, Tatiana Mokorel, Victoria Pereira Poglajen, Jani Petkovšek, Luka Pregelj, Tomaž Pregelj, Matej Rovan, Ana Boltežar, Santiago Casavilla, Valentina Figueroa, Anne Indihar, Katerina Oblak, Santiago Paulise, Ivan Petkovšek, Juan Pablo Tomazin, Sebastian Vester, Lucija Vomberger, Klara Bertoncelj, Marko Bertoncelj, Benjamin Kocmur.