70 let že diha ta želja po svobodi

Slovenci v Argentini smo počastili 70. obletnico prihoda v Argentino, zaradi eksodusa po drugi svetovni vojni. Pred 70 leti se je pričenjala epopeja teh 6.000 Slovencev, ki so z negotovostmi in sledmi solz v očeh začeli novo življenje tukaj v Argentini. Čeprav so žalostni spomini dolgo časa odmevali v srcih teh 6.000 izseljencev, ja za njih začelo novo življenje polno blaginje, novih priložnosti in izpolnitev. Zato smo se mi, sinovi in hčere teh pionirjev, ki niso oklevali pri žrtvovanju vsega v zameno za svobodo, zbrali preteklo nedeljo, 30. septembra, v Buenos Airesu, da smo se zahvalili Bogu in Argentini za priložnost, da znova zaživimo v tej novi domovini.

Naša slovesnost je pričela ob 9. uri na trgu Plaza San Martín. Zajetno število ljudi in 40 narodnih noš se je zbralo pred spomenikom očeta argentinske domovine. To prvo gesto smo storili z namenom, da se zahvalimo Argentini, da je naše starše in stare starše sprejela v težkih časih svetovne zgodovine, ko je zelo malo držav brezpogojno odpiralo vrata skupinam emigrantov. Zapeli smo himni obeh domovin in predsednik organizacije Zedinjena Slovenija, inž. Jure Komar, nam je podal nekaj misli o tej pomembni obletnici. Spomnil nas je na resnost tega zgodovinskega trenutka in pomembnost vloge monsinjorja Janeza Hladnika v pogajanjih z argentinsko vlado, ki je velikodušno sprejela naše starše in jim dala priložnost, da si lahko postavijo dom in gradijo prihodnost, pri čemer jim je prav tako dovolila ohranjanje njihovega jezika in kulture. V zameno za radodarnost in s pomočjo vrednot, ki so jih prinesli s Sloveniji, so ti migranti vračali državi tako, da so postali dobri delavci, podjetniki, strokovnjaki in dobri duhovniki in nune. V znak hvaležnosti, so predstavniki krovne organizacije Zedinjena Slovenija postavili venec rož pred spomenikom generala San Martina v imenu tistih 6.000 src in v našem imenu, ki smo tisti, ki bomo nadaljevali te sanje in prizadevanja.

Kljub slabi vremenski napovedi, smo imeli krasno sončno jutro in smo lahko kar peš stopili proti buenosaireški stolnici v osrčju mesta, da bi začeli z drugim pomembnim dogajanjem te obletnice, namreč zahvala Bogu, da nam je poklonil čudež preživetja komunističnemu preganjanju v Sloveniji in nov dom v Argentini. Ob 10. je pričelo bogoslužje, ki smo ga skrbno in z veliko ljubeznijo pripravili. Prisotni so bili vsi predstavniki naših domov, šol in organizacij, kakor tudi predstavniki veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini. Slovesno sveto mašo v buenosaireški stolnici je daroval argentinski primas, kardinal Mario Poli, somaševali so apostolski nuncij msgr. Leon Kalenga Badikebele, nadškof v Corrientesu, Slovenec msgr. Andrej Stanovnik in slovenski duhovniki. Bogoslužje ne bi bilo tako slovesno, če ne bi bilo toliko podrobnosti, ki so nam, Slovencem v tem delu sveta, tako pri srcu: 30 ministrantov, 40 narodnih noš, argentinska in slovenska zastava, otroci vseh slovenskih šol, mladi in številčni zbor iz vseh domov, ki so se vsi skrbno pripravili na to slovesnost. Petje pa ne bi bilo tako slovesno brez orgel, na katere je igrala naša draga Anka Savelli Gaser. Slovesni dogodek je obogatila prisotnost skoraj 500 rojakov, ki so ponovno zapolnili najpomembnejšo katedralo v Argentini.

V pridigi je nadškof Andrej Stanovnik govoril o vseh naših družinah, ki so morale zapustiti svojo domovino in začeti žalostno in neznano pot eksodusa, prisiljene s strani komunizma, ki je bil sovražen krščanskemu pogledu na svet in demokratičnim vrednotam. Prav tako nas je opomnil, da smo se zbrali, da se Bogu zahvalimo za življenje, krščansko vero in ljubezen do domovine, izpričano skozi sedem desetletij na tej blagoslovljeni argentinski zemlji, zemlji odprtih in sprejemajočih meja, kjer so naši begunci našli svoj dom. Ko se kot verno ljudstvo spominjamo težke poti izgnanstva naših staršev in starih staršev ter vztrajnosti, s katero so znali poiskati pot, ne da bi zašli, nam mora biti to v poduk, da bi ta čudoviti zaklad krščanske vere in kulture, v vsej njegovi čistosti in življenjskosti, predali mlajšim generacijam, predvsem s svojim pričevanjem svetosti, ki ga z veseljem živimo v družini ter različnih nalogah, ki gradijo naše življenje v slovenski skupnosti. To je najboljša dediščina, ki jim jo lahko podarimo.

Petje je kronalo najlepše trenutke bogoslužja, kot na primer pesem mladih med darovanjem, pesmi otrok slovenskih šol med evharistijo ter mogočna in pomenljiva Marija skoz’ življenje. Pred koncem pa še skupna in glasna Hvala večnemu Bogu – Te Deum. Kardinal Mario Poli nas je prisrčno pozdravil in nam čestital za to obletnico ter nas spodbudil, da se kmalu vrnemo v stolnico, da lahko ponovno sliši naše lepe slovenske pesmi. Po končnem blagoslovu je zadonela mogočna Haendelova Aleluja, in sredi pozdravov in čestitk smo bili priča skupnemu slikanju vseh duhovnikov, ministrantov in narodnih noš, ki bo za vedno vtisnjeno v našem spominu kot eden izmed ključnih trenutkov v naši zgodovini v Argentini.

Pred 70. leti so se naši ljudje tukaj v Argentini začeli pobirati od največje tragedije, ki jo pozna slovenska zgodovina. Na tisoče Slovencev je moralo zapustiti svojo domovino, da so ušli iztrebljanju, ki se je dogajalo v Sloveniji. Nihče od teh 6.000 Slovencev, ki so prišli v to deželo ni nikoli prej pomislil, da bo moral zapustiti svojo domovino, pa so se kljub temu nekega dne znašli v pristanišču ogromnega mesta Buenos Aires, sirote, pa vendar svobodni. Pozabljeni s strani rodne zemlje, so naši slovenski begunci, ki niso imeli nič drugega kot spomine in upanje, začeli v tej argentinski zemlji težko pot, polno žrtev in trdega dela. Čudež, o katerem mnogi govorijo, je sestavljen zgolj iz ljubezni in vztrajnosti v složnosti. Tisti pionirji so nas naučili vrednost zvestobe Bogu in našim koreninam. Zato danes, po 70 letih, vzklikamo: Hvala, Gospod! Hvala, Argentina!

JL/AC
foto: Marko Vombergar