Na nedeljo, 27. oktobra, so v Argentini potekale splošne in predsedniške volitve. 

“Na predsedniških volitvah v Argentini je v nedeljo že v prvem krogu zmagal levičarski peronistični politik Alberto Fernandez, ki je prejel 48 odstotkov glasov volivcev. Fernandez bo moral takoj zavihati rokave, saj lahko pričakuje burne odzive trgov na vrnitev protekcionističnega peronizma v državo, ki je v hudi gospodarski krizi.” –  je že 28. oktobra poročala slovenska STA.

Izid je bil že pričakovan, lahko bi celo zatrdili, da si je glede na avgustovske primarne volitve sedanji predsednik malo opomogel, kar peronizmu obeta večje težave v parlamentu, saj najraje vlada ko sam šteje z absolutno večino.

.

Skupno število volilcev: 33.858.733
Število volišč: 100.155
Volilna udeležba: 80,86% (26.595.460 volilcev)

Rezultati predsedniških volitev (po provizoričnem štetju)

FRENTE DE TODOS – 48,10 %
12.473.709 glasov
Alberto Fernández – Cristina Fernández

JUNTOS POR EL CAMBIO – 40,37 %
10.470.607 glasov 
Mauricio Macri – Miguel Pichetto

CONSENSO FEDERAL – 6,16 %
1.599.707 glasov
Roberto Lavagna – Juan Urtubey

FRENTE DE IZQUIERDA Y DE TRABAJADORES – UNIDAD – 2,16 %
561.214 glasov
Nicolás Del Caño – Romina Del Plá

FRENTE NOS – 1,71 %
443.507 glasov
Juan Gómez – Cynthia Hotton

UNITE POR LA LIBERTAD Y LA DIGNIDAD – 1,47 %
382.820 glasov
José Espert – Luis Rosales

Prazne / neveljavne glasovnice: 663.896 (2,49 %)

.

Še nekaj drugih rezultatov teh volitev:

– v provinci Buenos Aires je peronist Axel Kiciloff zmagal s 52 % (več kot 5.000.000 glasov), sedanja guvernerka Maria Eugenia Vidal je pa prejela slabih 38 % glasov. 

– v državni prestolnici je s 55 % (čez 1.000.000 glasov) je bil ponovno izvoljen macrist Horacio Rodriguez Larreta

– od 257 sedežev v nižjem domu parlamenta jih bodo v naslednjih dve letih 120 imeli kirchneristi, 119 pa macrizem; v višjem domu (senatu) jih bo za tri leta kirchnerizem imel 37 od 72 in s tem zagotavljal lastni quorum, macrizem pa le 29. 

Rezultati volitev v tujini:

Argentinske Slovence, ki smo upravičeni za glasovanje v Sloveniji, prav posebno zanimajo tudi glasovanja v tujini, zato še z nekaj podatkov o tem.

Imenik teh volilcev šteje 385.000 oseb, s čimer po številu prekaša 5 argentinskih provinc. Več kot polovica jih je v Španiji, ZDA ali pa Braziliji. 

Na 134 diplomatskih predstavništvih je glasovalo 49.324 volilcev (podatek še ni uradno potrjen), kar pomeni, da se je od zadnjih volitev 2015 število kar petkrat pomnožilo. A kljub temu ti volilci predstavljajo manj kot 0,2 % celotnega argentinskega imenika.

75,7 % teh volilcev je glasovalo za stranko Juntos por el Cambio (Macri), 16, 3% za Frente de Todos (Fernandez), preostali pa za druge stranke.

.

Kdo je novoizvoljeni predsednik Argentine?

• verjetno se je 18. maja 2019 prvič v zgodovini zgodilo, da je svojo postulacijo napovedal kandidat za podpredsednika (v našem primeru kandidatinja Cristina Fernandez Kirchner) in pri tem določil (določila), kdo bo njegov (njen) predsedniški kandidat 
• kot odgovor na to drzno politično potezo je nato sedanji predsednik Macri za svojega spremljevalca v formuli imenoval (sedaj bivšega) peronista Miguela Angela Pichetta
• Alberto Angel Fernández, kandidat, ki ga je Cristina Fernandez izbrala, je bil rojen 2. aprila 1959; po poklicu je odvetnik, diplomiral je l. 1983 na pravni fakulteti UBA
• izvoljeni predsednik sam sebe rad predstavlja kot univerzitetni profesor, kar sicer res je. Po znanih podatkih poučuje kazensko pravo v eni skupini višjega ciklusa  na pravni fakulteti UBA (Univerza v Buenos Airesu), kar ga zaposljuje po eno učno uro na teden. To službo je nastopil dve leti po koncu študijev in ker ni titularni profesor predmeta tudi nima posebnega imenovanja ali dodatnih doktorskih in pedagoških študijev, prav tako ne kakih znanih ali pomembnih publikacij na strokovnem področju
• ni znano, če je kdaj bil zaposlen v kakem zasebnem podjetju ali če je delal kot samostojni odvetnik
• kmalu po koncu študija je že naredil prve korake v politiki in pri vseh vladah dosegel pomembna imenovanja: za vlado Raula Alfonsina je delal na Gospodarskem ministrstvu, nato z Duhaldejem v provinci Buenos Aires, leta 2000 se je pridužil listi Dominga Cavalla kot poslanec v prestolnici, od leta 2003 dalje pa Nestorju in Cristini Kirchner. Z njima je dosegel najvišje položaje v vladi.
• do leta 2008, ko je zapustil vlado Cristine Fernandez Kirchner zaradi večjih nesporazumov in naenkrat postal eden izmed njenih najglasnejših kritikov
• za predsedniške volitve 2011 je namignil, da bo sam kandidat, a je končno podprl Cristino Fernandez Kirchner
• leta 2015 je pri predsedniških volitvah podpiral listo Sergia Masse, ki ji kljub dobri kampanji ni uspelo prebiti se v drugi krog
• leta 2018, ko je postalo jasno, da Cristina Fernandez Kirchner še naprej ohranja dejansko oblast med peronisti, se je vrnil v stranko

.

Mariana Poznič