Odločitev ameriških volivcev, katerega predsednika si želijo, zbuja mešane občutke. Svobodoljubni svet se veseli, saj se zdi, da se prostor dialoga ne bo več tako hitro krčil, da brezmejna davčna bremena ne bodo več tako samoumevna in da bo inkvizitorski primež novodobnih religij – od podnebne histerije do teorije spola – nekoliko popustil. Seveda velja to predvsem za ZDA, a vpliv te države praviloma sega daleč prek njenih mej.
Večje vprašanje predstavlja ameriška zunanja politika, zlasti v razmerju do Evrope. Prihajajoči predsednik si je za svoj mandat namreč zadal, da bo skrbel predvsem za vsestransko napredovanje svoje države. Ni videti, da bi veliko stavil na romantično zgodovinsko vez, ki druži naša kontinenta. To se lahko pokaže na dveh ključnih področjih. Prvo je gospodarstvo, ki bo po energetski slepi ulici in posledični draginji dodatno na udaru, če bo Amerika, kot grozi, uveljavila carine tudi za Evropo. Drugo pa je Trumpova zahteva, da naj se evropske države držijo skupnih zavez glede tega, koliko proračuna namenijo za obrambo. Pri čemer je Slovenija po uresničevanju dogovorjenega poleg Španije na samem repu. Iz tega sledita kar dve težavi. Prva je ta, da je Evropa v svoji ležernosti vse preveč zaupala, da je mir samoumeven in je zato nesposobna lastne obrambe, obenem pa je, če bi le do česa prišlo, računala na ameriško pomoč. Obe »samoumevnosti« sta dandanašnji veliko manjši. Druga težava pa je ta, da so v Evropi protiameriška čustva zelo močna, obenem pa je kar nekaj političnih sil, ki si želijo razpada tako Nata kot tudi Evropske zveze in načina življenja, kot smo ga vajeni. Kombinacija tega slednjega in ameriških trendov po zadnjih volitvah je vsekakor videti strašljiva. Vseeno zaupamo, da prihodnost ne bo sledila najbolj črnim scenarijem in da se bodo iz vsega skupaj naposled vendarle izcimile spremembe na bolje.
Ker smo tik pred začetkom novega letnika Naše luči, se iz svetovne politike ozrimo še na domači prag. Poskušamo slediti željam, da bi se povečala naša navzočnost na svetovnem spletu, vlogo papirnate izdaje pa naj bi sčasoma nekoliko zmanjševali. Tako bo naslednje leto znova izšlo 10 številk, kot je bilo to ustaljeno do leta 2007. Poleti bo izšla trojna številka (julij, avgust, september), ostale številke pa bodo izhajale kot doslej. Ker se je naklada znižala, poštnina in drugi stroški pa naraščajo, se cena posameznega izvoda zaradi trojne številke ne bo znižala, se bomo pa izognili podražitvi. Vabimo vas, da si prve informacije o novih spletnih možnostih, katerih bogastvo bo odvisno od odzivnosti slovenskih skupnosti po vsem svetu, preberete na petnajsti strani.
Lenart Rihar
Naša Luč, december 2024
