S Svobodno Slovenijo se je pogovarjala nova veleposlanica Republike Slovenije, Tina Vodnik, ki je pred nedavnim nastopila službo.

Prišla si v Argentino kot sedma veleposlanica Republike Slovenije, odkar je bilo v Buenos Airesu leta 1994 odprto veleposlaništvo. Kako bi se predstavila našim bralcem?

Lep pozdrav vsem skupaj, najprej vam v uredništvu Svobodne Slovenije, pa tudi vsem  vašim bralcem, Slovenkam in Slovencem, ki živijo v Argentini ter drugod. V veliko čast mi je, da lahko predstavljam Republiko Slovenijo, vsem nam ljubljeno deželo, v Republiki Argentini, ki je za Slovenijo ena od najpomembnejših držav v Latinski Ameriki. Nikoli ne bomo pozabili, da je Argentina leta 1992 priznala Slovenijo kot ena izmed prvih držav v tem delu sveta, predvsem zahvaljujoč močni slovenski skupnosti tukaj. 

Prihajam iz gorenjskega konca Slovenije, kjer lahko vidim Triglav vsak dan, če je lepo vreme. Živim v Retečah pri Škofji Loki. Z možem Juretom Vodnikom imava dva sinova, Jakoba Jerneja, ki bo letos star 20 let, ki študira na šoli za inženirje v mestu Compiegne v Franciji, in mlajšega sina Leona Davida, ki je star 15 let, in je tukaj z nama v Argentini.   

Sem oseba, ki rada trdo dela. To je najbrž ena od pomembnejših vrlin, ki so mi jih vcepili moji starši. Pri delu sem usmerjena na dosego rezultatov. Izredno cenim ekipno delo, saj brez sodelovanja ni mogoče doseči dobrih rezultatov.  Rada hodim v naravo in se odpravim v hribe, katere mislim, da bom tukaj malo pogrešala, saj niso ravno na dosegu roke. Rada tudi kuham, ko imam čas, vsakič kaj novega, saj se priprave vedno iste jedi kmalu naveličam. Rada se ukvarjam tudi z aranžmajem rož. V času svojega triletnega bivanja na Japonskem sem se naučila izdelovati ikebane, ki so čisto nekaj drugega, kot jih poznamo v Sloveniji. Postala sem tudi učiteljica ikebane japonske šole Sogetsu. S tem bi želela v Buenos Airesu nadaljevati, saj me ukvarjanje z rožami posebej pomirja. 

Kakšna je bila tvoja poklicna in diplomatska pot pred prihodom v BA?

V Ministrstvu za evropske in zunanje zadeve so me dolgo časa klicali “gospa Evropa”, ker sem se na magisteriju, ki sem ga opravila v Belgiji, specializirala za evropske politike. Na tem področju sem delala več kot 12 let. Nekaj let po zaposlitvi v Službi vlade za evropske zadeve sem bila poslana v Bruselj na naše Stalno predstavništvo, kjer sem sodelovala pri našem prvem predsedovanju Evropski uniji leta 2008. 

Ko sem se oktobra 2011 vrnila iz Bruslja v Slovenijo, slednje nisem želela več zapustiti. V družini so me morali malo spodbujati, da sem se prijavila za delo na našem Stalnem predstavništvu pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu, kjer sem ostala pet let.  Delo pri tej organizaciji mi je bilo bolj razgibano kot v Bruslju, saj sem imela priložnost spoznati tudi kolege iz ZDA, Mehike, Čila, Avstralije, ki jih v Evropski uniji ni. Prav tako sem se spoznala procese priprave proračuna organizacije, kadrovske postopke, nujnost usmerjanja na rezultate, ki so bili temelji delovanja organizacije. Danes mi to pri delu še kako prav pride. Prav posebej se spomnim načela, da mora imeti vsaka, še tako majhna pobuda, ciljni namen in vrednost, po angleško smo temu rekli “value for money”. 

Takoj po Parizu leta 2020 sem odšla na delo na naše Veleposlaništvo v Tokiu, ravno v času covida. Tam sem bila konzul, hkrati pa sedem mesecev tudi odpravnica poslov. Po vrnitvi v domovino leta 2023 sem za dve leti prevzela enega izmed težjih sektorjev v ministrstvu in sicer Sektor za Afriko in Bližnji vzhod, v katerem po napadu Hamasa na Gazo 7. oktobra 2023 delovne razmere niso bile več normalne. Pokrivali smo več kot 60 držav in s sodelavci delali dan in noč. Veliko je bilo obiskov na Bližnji vzhod in v Afriko. Najbolj mi je ostal v spominu obisk Sirije po padcu Asadovega režima v začetku februarja letos, pa seveda obisk mejnega prehoda Rafah, ki je od Gaze oddaljen le nekaj ducat metrov, na strani Egipta. 

Ali si prvič v Argentini? Kaj si do zdaj vedela in poznala o naši državi?

Tokrat sem v Argentini drugič. Obiskala sem jo maja letos, ko sem se pripravljala na službeni  prihod v to državo. Argentino sem poznala že prej, saj tukaj živi nekaj mojih sorodnikov. Iz časov Pariza sem tudi sledila “nesrečni” gospodarski zgodbi te države. Vedela sem tudi, da je slovenska skupnost tukaj zelo močna in aktivna. Prav tako sem poznala naravne lepote te države in vedela, da so ljudi zelo odprti in topli. Vsi poznamo znamko Patagonia, pa Ognjeno zemljo. Prav tako smo vsi diplomati seznanjeni s sporom glede Malvinskih otokov, saj ga posebej spremljamo tudi zaradi odnosov med Kitajsko in Tajvanom in nenazadnje zaradi odprtega mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. 

Kako ocenjuješ odnose med Slovenijo in Argentino, na katerih področjih so močnejši in na  katerih šibki? Kako meniš, da bi jih lahko okrepili?

Odnose med državama ocenjujem kot dobre, brez odprtih vprašanj. Bi si pa želela, da se okrepijo obiski obeh strani, prav tako pa, da bi povečali storitveno in blagovno menjavo med državama. V času priprav na mesto veleposlanice in predstavitve v Odboru za zunanjo politiko v Državnem zboru Republike Slovenije sem si zadala nekaj prioritet za Argentino. Najprej je skrb za Slovence in njihove potomce, spodbujanje kulturnega sodelovanja, na tretjem mestu pa je krepitev gospodarskega sodelovanja. Veseli me, da v Argentini deluje slovensko-argentinska gospodarska zbornica SLO-AR, s katero nameravamo v prihodnje izpeljati nekaj konkretnih projektov. Pred prihodom sem se sestala s kar nekaj predstavniki slovenskih podjetij, ki si želijo vstopiti na argentinski trg. Tem podjetjem nameravam posebej pomagati. Prav tako želim krepiti sodelovanje s provincami, še posebej s tistimi, kjer živijo Slovenci. Upam, da bomo kmalu podpisali sporazum o digitalizaciji s provinco Buenos Aires, ki je v pripravi že nekaj časa. 

Prvenstvena naloga veleposlaništva je prav gotovo ta, da predstavlja Republiko Slovenijo pri Argentinski republiki. Kakšne načrte ima veleposlaništvo za nadaljnje sodelovanje med državama? 

Mislim, da je bilo storjeno veliko delo s selitvijo veleposlaništva v nove prostore, ki so sedaj prvič v lasti Republike Slovenije. Na tem mestu bi se želela zahvaliti tudi tistim Slovencem v Argentini, ki so pomagali pri dosegi tega cilja. 

Načrtov za naprej imamo kar nekaj. Kot rečeno, bi si želela, da Slovenija nadaljuje z visokimi obiski v Argentini, ne le na ravni vlade, ampak tudi parlamenta. Želeli bi si, da tudi predstavniki Argentine obiščejo Slovenijo. V naslednjem letu si med drugim želimo organizirati politične konzultacije med državama, ko bo tudi priložnost, da začrtamo nove skupne projekte. Krepiti si želimo gospodarsko sodelovanje, zato bomo v prihodnjem letu organizirali mešano gospodarsko komisijo. Želela bi si organizirati več srečanj med podjetji, ki so zainteresirana za sodelovanje. Prav tako bi si želeli dodatno krepiti znanstveno sodelovanje. 

Slovenija in Argentinska Republika sta podpisali več bilateralnih sporazumov: o kulturnem ter znanstveno tehnološkem sodelovanju pred 20 leti, nato pomembno Konvencijo o socialnem zavarovanju leta 2008, malo bliže pa sporazuma o gospodarskem sodelovanju in o programu delovnih počitnic. Kaj ti sporazumi konkretno pomenijo za nas, ki živimo v Argentini in smo morda celo slovenski državljani?

Vsi navedeni sporazumi dajejo dobro osnovo za tesnejše sodelovanje med državama, kot je na primer znanstveni-tehnološki sporazum, ki velja od leta 2001 in omogoča udeležbo argentinskih znanstvenikov in raziskovalcev v programih Evropske unije ter obeh držav, obiske in izmenjave med znanstveniki idr. Na žalost se sporazum trenutno ne izvaja, ker zahteva sofinanciranje v enaki višini s strani obeh držav. Zaradi finančnih težav je Argentina prekinila vplačevanje v skupni sklad. Slovenija si želi ponovno oživeti navedeno sodelovanje in financiranje, zato bomo na Veleposlaništvu delali v tej smeri.   

Konvencija o socialnem zavarovanju omogoča državljanom obeh držav, da lahko v Sloveniji uveljavljajo pravico do starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine in pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, v Argentini pa pravico do starostne, invalidske in družinske pokojnine. Torej daje državljanom obeh držav možnost, da se seštevajo zavarovalne dobe iz obeh držav za kasnejšo pokojnino. Konvencija daje podlago, za uveljavitev pravic pa morajo državljani sami pridobiti vso potrebno dokumentacijo. 

Sporazum o gospodarskem sodelovanju je stopil v veljavo leta 2023. Kot že rečeno, imamo namen organizirati mešano gospodarsko komisijo. Predlagali smo organizacijo letos decembra, vendar se zdi, da jo bo mogoče izvesti šele naslednje leto. Ne glede na to, si želimo organizirati več srečanj, virtualnih in fizičnih, med podjetji na obeh straneh, ki so zainteresirana za sodelovanje. In teh je kar nekaj. 

Sporazum o programu delovnih počitnic posameznikom, starim med 18 in 30 let, ki imajo zaključena dva letnika visokošolskega študija, omogoča bivanje in delo v drugi državi za obdobje dvanajstih mesecev. Želela bi si, da bi sporazum začeli izvajati v praksi, in da bi ga bolj širili med zainteresiranimi. Vem, da enaki sporazumi s Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo dobro delujejo v praksi, se mi pa zdi, da je v Argentini med zainteresiranimi posamezniki premalo poznan. Na veleposlaništvu bomo v prihodnje tako storili več za njegovo promocijo.   

Če upoštevamo že kar visoko število oseb, ki so se v zadnjih desetletjih iz Argentini selili v Sloveniji nam je jasno, da je od prej omenjenih izredno pomembna Konvencija o socialni varnosti, saj ima zelo konkretne (in pozitivne) posledice zanje. Ali se preverja učinkovitost Konvencije in morebitne spremembe?

Da, tudi sama ocenjujem, da je Konvencija ena od najbolj pomembnih dokumentov za državljane obeh držav. Smiselno je, da posamezniki, ki jih zadeva konvencija, obvestijo pristojne organe o morebitnih težavah pri njenem izvajanju.  Sama nisem seznanjena o tem, da bi se preverjala učinkovitost konvencije ali pa da bi se razmišljalo o morebitnih spremembah le-te. Razumem, da je bilo nekaj idej o posodobitvi konvencije. Če se o tem razmišlja, bi jih bilo vsekakor smiselno predstaviti v pisni obliki. 

Nekakšna dodatna posebnost službovanja v Argentini je veliko število Slovencev oziroma njihovih potomcev, ki tu živimo. Ustava RS in pa Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja te Slovence štejeta kot enakovreden del slovenskega naroda, za katere naj torej slovenska država tudi skrbi. Kakšen je tvoj pogled na ta skupni slovenski prostor, ki sega čez meje Slovenije?

Slovenska skupnost naj bi v Argentini štela več kot 30.000 Slovencev in njihovih potomcev. Slovenska skupnost je del Slovenije. Fizično sicer bolj oddaljena, vendar pa v duhu in besedi še kako živa, včasih se mi zdi, da veliko bolj, kot so ponekod naše lokalne skupnosti v Sloveniji. 

Veseli me, da številne slovenske skupnosti tesno sodelujejo z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, še posebej pri financiranju projektov. Pozitivno sem presenečena nad visokim številom obiskov, predvsem na kulturnem področju. Skoraj vsak mesec imamo enega, če ne celo več obiskov v Argentini. 

Morda bi lahko v prihodnje še bolje izkoristili vseslovenska srečanja, ki se že več kot dve desetletji organizirajo za Slovence iz vseh koncev sveta, za razpravo o vsebinskih tematikah in predlogih ter pobudah. Prav tako je še kar nekaj manevrskega prostora za krepitev sodelovanja v okviru Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu.  

V Sloveniji se večkrat govori o “argentinskem čudežu” in sicer zato, ker še danes mnogo potomcev Slovencev govori slovenski jezik in goji slovensko kulturo. Vendar, kakor pravi pregovor, ni vse zlato kar se sveti: soočamo se tudi z novimi težavami in izzivi, zlasti zaradi upadanja števila otrok, mladine in sodelavcev v slovenskih društvih. Kako lahko Slovenija pomaga, da se pridobi nazaj tiste, ki so pozabili na svoje slovenske korenine, kako lahko na tem področju sodelujemo?

V Argentini je slovenska skupnost velika in najbolj živa ter aktivna med vsemi ostalimi slovenskimi skupnostmi v drugih državah. Želela bi si, da vsak v Sloveniji to na lastno kožo doživi in občuti. Mislim, da ne bi nihče odšel od tukaj, ne da bi se ga dotaknilo vsaj nekaj.  

Veliko ste se žrtvovali, predvsem ob koncih tedna, da ste, poleg svojih služb in skrbi za vaše družine, zgradili objekte, v katerih se sedaj nahajajo slovenske skupnosti ter zbirajo Slovenci in njihovi potomci, ter ohranili slovenskega duha in slovensko besedo. K temu so zagotovo pripomogli vsi nekdanji in sedanji učitelji, ki v sobotnih tečajih in srednješolskih tečajih že dolgo časa s požrtvovalnostjo skrbijo za ohranitev slovenske besede, pa tudi slovenske kulture, zgodovine, vere in običajev. Sama ocenjujem, da bi lahko, za tiste bolj oddaljene skupnosti, v prihodnje lahko uporabili orodja digitalizacije in jim omogočili učenje slovenskega jezika na daljavo. 

Vem, da se s pomočjo sofinanciranja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu organizirajo redni obiski Slovenije v okviru srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Zelo je pomembno, da tudi mladi Slovenci iz Argentine obiščejo Slovenijo in na lastno roko doživijo domovino njihovih staršev in starih staršev. Eno od možnosti ponuja tudi neprofitna fundacija ASEF, ki tudi slovenskim študentom v Argentini omogoča pridobitev štipendije za 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji. Kot razumem, je interes za to v Argentini kar velik. 

Želimo si tudi, da bi mladi podrobneje spoznali tudi naše veleposlaništvo. V nadaljevanju nameravamo organizirati redne obiske dijakov in srednješolcev, da se seznanijo tudi z našimi prostori in delom.   

Na veleposlaništvu smo sicer vedno odprti za pogovor in predloge na strani slovenske skupnosti tukaj. Želimo prisluhniti izzivom in predlogom slovenske skupnosti v Argentini in pomagati po naših najboljših močeh. 

Za konec pa prepustim besedo kar tebi…

Naj za konec še dodam, da se tukaj počutim tako kot doma. Kot da naše domovine Slovenije sploh ne bi zapustila. Tukajšnji Slovenci ste mene in mojo družino res lepo sprejeli, še posebej določeni posamezniki. Na to ne bom nikoli pozabila. Moram priznati, da me marsikateri dogodek, pesem, jed v trenutku ponesejo nazaj v Slovenijo. 

Vesela sem, da ste Slovenci v tujini prvi in najpomembnejši ambasadorji naše države v Argentini. To vedno povem. Brez vaših aktivnosti in dela tukaj, bi bila Slovenija tukaj zagotovo manj ali pa slabše poznana. Želim si, da bi objavili knjigo o vseh aktivnih Slovencih v Argentini, ki so prispevali h kulturnemu življenju, gospodarstvu in splošni blaginji Argentine na eni strani in Slovenije na drugi strani. 

Skupaj si moramo prizadevati, da še naprej ohranimo slovenskega duha. Ki je navdihoval skozi tisočletja in ki je tudi obstal skozi tisočletja, tudi skozi slovenski jezik, nato pa z enotnostjo ustanovil in zgradil slovensko državo. Večkrat se sprašujem, kaj je tisto nekaj, zaradi česar smo stali in obstali. Vedno me navdihujejo dela in življenje Slovencev. Trenutno ponovno prebiram besedila o Žigi Herbersteinu, velikemu diplomatu in zgodovinarju, ki se je rodil na Kranjskem, ki je bila takrat del Habsburške monarhije, in je živel konec 15. in v prvi polovici 16. stoletja. Kljub zasmehovanjem svojih vrstnikov, se je v Vipavi, kjer se je rodil, učil slovenščine, ki mu je leta pozneje pomagala na ruskem dvoru, da se kot odposlanec cesarja sporazumeval z ruskim carjem. Imel je tudi ključno vlogo pri pogajanjih o premirju z otomanskim sultanom Sulejmanom Veličastnim. Bil je eden redkih, če ne celo edini, ki pred njim ni ležal, ampak je lahko “le” klečal. Slovenci smo bili prisotni na pomembnih pogajanjih in ob pomembnih dogodkih. Pomembno smo prispevali k ideji združene Evrope. Podobnih Slovencev, v drugem času in drugačnih razmerah, je bilo skozi zgodovino še veliko. 

Slovenci smo bili vedno dobro zorganizirani, znali smo se prilagoditi različnim situacijam, pa če so bile še tako težke. Govorili smo več jezikov, hkrati pa ohranjali svoj jezik. Imeli so jasno izdelane ideje, četudi niso bile vedno upoštevane. Veseli me, da vse navedeno odlikuje tudi slovensko skupnost oziroma Slovence v Argentini. 

Veselim se tudi bivanja v tej lepi deželi, iskanja novih priložnosti za obe državi in skupnih projektov s slovensko skupnostjo. 

Tina, najlepša hvala za pogovor! Želimo ti nadvse uspešno delo v Argentini in se veselimo  sodelovanja z veleposlaništvom. 

Pogovarjala se je Mariana Poznič