Včasih se mora človek uščipniti, da se prepriča, če so določeni dogodki resnični. Namreč dogajajo se stvari, na katere ni bilo možno pred leti niti pomisliti, da bi se zgodili. Recimo: pred šestdesetimi leti …
V goriško-tržaškem tedniku Novi glas sem zasledil novico, da je (italijanska) občina Trst ob 60-letnici Drage podelila plaketo Društvu slovenskih izobražencev! Na spremljevalni sliki je videti tržaškega župana Roberta Dipiazzo v družbi sedanjega predsednika DSI Marjana Breclja, častnega predsednika DSI Sergija Pahorja in drugih sodelavcev Študijskih dni Draga. Treba je pojasniti, da je priznanje na plaketi napisano v obeh jezikih, italijanskem in slovenskem. Župan je v svojem govoru povedal marsikaj zanimivega: »Trst ima srečo, da gosti živahno in aktivno slovensko skupnost, ki predstavlja dragoceno dediščino za mesto in prispeva h gospodarski socialni in kulturni rasti območja, bogati našo identiteto in ponuja nove perspektive razvoja«.
Lepe besede, čeprav bi se lahko pikolovsko zažrli v kakšnood njih, ki ni najbolj posrečena (npr. da Trst gosti … Slovenci v Trstu so v mestu prisotni že ničkoliko stoletij in ne kot gostje, pač pa domačini).
Kot rečeno, časi se spreminjajo in se tudi ljudje spreminjamo oz. se spreminjajo. Narodni dom v Trstu so italijanski fašisti zažgali, po stotih letih (in še katero leto več) pa so ga italijanske oblasti vrnile v roke slovenske manjšine. Zdaj pa še to priznanje DSI, da se človeku kar milo stori in ima malo več upanja v Prešernove besede: da vremena Kranjcem bodo se zjasnila – oz. Primorcem …
Ja, 60 let Drage, a o tem ni bilo še nič pisanega na teh straneh. Leta 1966 so se zbrali zamejski velmožje s prof. Jožetom Peterlinom na čelu in razpravljali predvsem o zamejski problematiki, tako v Italiji kot v Avstriji. Iz Avstrije je poročal dr. Valentin Inzko, a njega je spremljal mladi Zdravko – ki je bil tudi na letošnji Dragi!
Ko govorimo o Dragi, so ti študijski dnevi obdržali ime prvotnega prostora v istoimenski vasici, čeprav se vsi bolj spominjamo Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, kamor so se pred več desetletji preselili iz logističnih in organizacijskih potreb.
Kot vsako leto je v septembru Dragino tridnevje. Prvo je bilo v petek, 12. septembra, ko so na tematiko Izzivi sobivanja razpravljali Daša Ličen, Peter Hribar in Peter Špacapan (sin lanuškega vaščana Bernarda Špacapana).
V soboto, 13. so razglabljali o Večeru Zahoda naša Bernarda Fink Inzko, dr. Ivan Štuhec in Karin Planinšek. Nedelja vedno prične s sveto mašo. Letos jo je daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Statistična ugotovitev: med približno sedemdesetimi verniki je prijateljica naštela devet rojenih v Argentini …
Po maši sta z naslovom Etične dileme ob koncu življenja razvila svoje ideje in dognanja Janez Dolinar in Lenart Škof. Popoldanski program je nosil naslov Svet, razpet med vojno in mirom. O tem so govorili Božo Cerar, Jože Plut in Valentin Areh.
To je bil program letošnjih študijskih dni v strnjeni obliki. Težko ga je pisati in komentirati. Je pa res užitek slediti tako predavanjem kot diskusijam. K sreči si lahko pomagamo s tehniko in jih doživimo na posnetkih po jutubovem kanalu Draga Streaming.
A to je komaj delček vsega dogajanja pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Ne pozabimo na Drago mladih, kjer so letos nagovarjali poslušalce s predavanjem Dra/oga mladih. Potem je bila na ogled razstava o življenju in delu uglednega koroškega politika in šolnika dr. Joška Tischlerja, med drugim očeta slovenske gimnazije v Celovcu. V soboto zvečer je bila tudi slovesna proslava šestdesetletnice teh študijskih dni, na katerem so v video posnetku prikazali glavne trenutke Drage v teh prvih šestdesetih letih. Nadja Roncelli je predstavila tudi zbornik, ki ga je za to priliko uredila in v katerega je svoje vtise ob obletnici prispevalo več predavateljev in udeležencev, bivših in sedanjih. V nedeljo popoldan je na Opčine prišla tudi predsednica RS Nataša Pirc Musar in nagovorila prisotne.
Čeprav je bilo o tem že pisano, naj spet omenimo podelitev letošnje 14. Peterlinove nagrade (spet našemu) pesniku in akademiku Zorku Simčiču za njegove zasluge tako v izseljenski kot zamejski in matični Sloveniji. Upali smo, da ga bomo lahko videli, a kot je hčerka Ivana povedala: Draga praznuje 60 let, Zorko pa je že v 104. letu (dopolnil jih bo čez nekaj dni). Sicer pa je poslal pozdrave po videoposnetku.
Večkrat se stavi vprašanje, če so ti študijski dnevi še aktualni in potrebni. Pa je odgovor vedno pritrdilen. Naj gre Draga po Simčičevi poti do stotih let in še čez!
GB
