V ŽUŽEMBERKU ODKRILI ZADNJE TRI RELIEFE ZNANIH SUHOKRANJCEV
Z veseljem sporočamo, da se naš projekt Park znanih Suhokranjcev počasi bliža koncu. Uresničili smo skoraj vse naloge in 9. 11. 2018 odkrili še zadnje tri reliefe .
9-11. smo praznovali DAN SPOMINA NA ZNANE SUHOKRANJCE. V prizidku telovadnice Osnovne šole Žužemberk smo doživeli bogat in izbrušen program, ki so ga pripravili učenci pod vodstvom mentorjev OŠ Žužemberk in OŠ Prevole, za odlično izvedbo pa je bila odgovorna gospa Klara Legan. Prisluhnili smo ubranemu petju združenega pevskega zbora s 150 pevci, si ogledali film o znanih Suhokranjcih ter uživali ob gimnastično-ritmičnem nastopu . K doprsnemu kipu Leona Štuklja pred šolo in k spominski plošči v Zafari je bil, kot vsako leto, položen lovorov venček. Ta čast je pripadla najboljšim športnikom, mentorjem in dr. Žigonu. Pozorno smo prisluhnili tehtnim besedam dr. Andreja Rahtena, zgodovinarja in znanstvenega svetnika SAZU, ki je osvetlil veličino pogumnega in zavednega Slovenca IVANA KERNA ; njegovi nečakinji ge. Darji Okorn ter Štukljevemu spremljevalcu g. Tomažu Zajcu. Sceno je bogatilo drevo znanih Suhokranjcev, ki ima letos že 40 listov z njihovimi imeni.
V preddverje telovadnice je bila postavljena pregledna razstava o šestih znanih Suhokranjcih, ki so letos dobili bronaste reliefe v parku. Gostje in sorodniki so bili obdarjeni s filmom o znanih Suhokranjcih, ličnim podstavkom in orehi. Pohvaliti velja pozorno poslušanje učencev v sicer povsem polni dvorani.
Drugi del prireditve je potekal v Parku znanih Suhokranjcev na trgu. Program je vodila predsednica KUD-a ga. Klavdija Kužnik. Nagovor župana in avtorice projekta sta dopolnili dve poskočni viži na harmoniko. Sledilo je odkritje zadnjih treh reliefov : Leona Štuklja, Jožeta Kastelica in Ivana Kerna, ki jih je, kot vseh 12 doslej, ustvarila akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar. Park s 4 obeležji in 15 reliefi je blagoslovil g. Franc Vidmar, dekan in častni kanonik. Občina je poskrbela za skromno pogostitev.
Naj prav na kratko predstavimo te tri velike može.
LEON ŠTUKELJ ( Novo mesto, 1898—Maribor, 1999 ) je bil pravnik, in olimpijski zmagovalec v orodni telovadbi. Po materi Mariji Milner je bil iz Zafare pri Žužemberku—Suhokranjec. Na olimpijskih igrah je osvojil 6 medalj. Pri povojni komunistični oblasti ni bil dobro zapisan ; šele v samostojni Sloveniji je dobil častno mesto med najbolj zaslužnimi Slovenci. Leta 2002 je bil pred OŠ Žužemberk postavljen njegov prvi doprsni kip v Sloveniji, leta 2009 pa je bila na rojstni hiši njegove matere v Zafari postavljena spominska plošča.
IVAN KERN (Žužemberk, 1898—Ljubljana, 1991) je bil kontraadmiral, vojaški pilot, minister, inženir radiotelegrafije in prevajalec. V zgodovino se je zapisal kot junak Otrantskih vrat. Leta 1941 je namreč ob mnogih nevarnostih pripeljal dve ladji k zaveznikom v Aleksandrijo, kot poveljnik mornarice narodnoosvobodilne vojske pa kar 30 ladij v Jugoslavijo. Tudi on je bil po vojni v nemilosti, doživljal velike krivice zato, ker je bil kritičen do komunizma. Zelo si je prizadeval za samostojno Slovenijo.
JOŽE KASTELIC ( Žvirče, 1920—Toronto, 2011 ) je bil gospodarstvenik, rodoljub in velik dobrotnik. Kot vaški stražar se je po srečnem naključju rešil gotove smrti v kočevskih breznih, v Kanadi iz revnega begunca postal ugleden gradbinec, podpornik slovenstva v Kanadi in Sloveniji. Leta 2017 je dobil spominsko ploščo v OŠ Prevole.
Vsem trem je skupno , da so doživljali krivice zaradi kritičnosti do komunizma , pa so kljub temu brez zamer do konca delovali za dobro ljudi in domovine Slovenije.
Dan spomina na ZS je bil posebno doživetje tudi zaradi složnega sodelovanja med šolama, občino, kulturnim društvom in krajani, ki so kar 199-krat darovali za park ZS.
Naj zapišemo še zahvale vsem, ki so sodelovali v projektu in prispevali k njegovi uresničitvi : donatorjem, sorodnikom, kiparki, livarju, kamnoseku, občini, članom strokovne skupine, OŠ Žužemberk in Prevole, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter vsem neimenovanim , ki srčno podpirajo projekt.
V letu 2019 bomo Plakat ZS poslali v vsako suhokranjsko družino, pripravili zgibanko, film o ZS, postavili ploščo z imeni vseh donatorjev ter celovito uredili park. Zato še vedno prosimo za finančno pomoč.
Naj zaključimo s sporočilom iz Argentine : » Hvala , dragi Suhokranjci ! Toplo nam je daleč od doma , ker oživljate v spomin velike ljudi ; nekateri so po krivici pregnani hrepeneli po domovini, pa so morali umreti na tujih tleh….«
Mag. Jelka Mrvar
