Politična emigracija Slovencev po drugi svetovni vojni je v svet pregnala tudi Marjana Gruma, takrat šestletnega fantiča, danes svetovno znanega umetnika, ki živi in ustvarja v La Boci, v Buenos Airesu. Marjan Grum močno nagovarja s svojo življenjsko zgodbo –kako je sprejel svojo težko usodo in jo prelil v ustvarjalnost, v umetnost. Gre namreč za zgodbo človeka, ki mu je komunistična revolucija že v rani mladosti vzela očeta, sam pa je kot begunec prišel v tuj svet, kjer se je soočal z izzivi revščine in ohranjanja slovenske identitete. Vplive novega argentinskega okolja je izredno subtilno vpletal v svoja dela in s sintezo obeh kultur – tako slovenske kot argentinske – kot samouk ustvaril edinstveno umetniško pot.
Konec maja je v Sloveniji izšla obsežna knjiga z naslovom Marjan Grum, s katero je njegova umetniška govorica končno dosegla tudi širšo kulturno javnost v rodni domovini, ki ji umetnik skozi dela posveča veliko bolečine, odgovornosti in ljubezni. Tako so je v juniju v Sloveniji in zamejstvu zvrstilo kar pet predstavitev nove monografije, ki jih je spremljal bogat kulturni program, obarvan s slovensko in argentinsko pesmijo. Na predstavitvi v Trstu, na Igu in v Gorici sta basbaritonist Marcos Fink in baritonist Lucas Somoza Osterc na začetku zapela slovenske pesmi, zaključila pa z argentinskimi melodijami in ganljivo odpeto Pueblito, mi pueblo. V Celovcu je za glasbeno noto poskrbel Oktet Suha, v Šentjoštu pa pianistka Katarina Tominec in domači ustvarjalci. Grumovo umetniško ustvarjalnost je približala priložnostna fotografska razstava izbranih del, ki je spremljala večere, sam umetnik pa se nam je pridružil skozi kratko filmsko projekcijo Barbare Kržišnik in Mirjam Oblak, s katero nas je popeljal v svoj Kulturni center Muzej Conventillo Marjan Grum in odstrl delček svojega ustvarjalnega naboja.
Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec, ki ima veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Gotovo je najbolj prepoznaven po skulpturah iz železa, ki s svojimi elegantnimi linijami uprizarjajo prizore iz vsakdanjega življenja buenosaireških ulic – tango, glasbenike, gavče … Zelo ekspresivna druga dela pa kritično komentirajo temne pojave v človeški družbi – predvsem vojne in vsakršno nasilje nad človeškim življenjem. Je zelo intuitiven, v svoja dela vpleta tudi krščansko tematiko in se preizkuša v različnih tehnikah – tako v kiparstvu, slikarstvu kot sodobnejših instalacijah.
Knjiga je nastajala dve leti, je v celoti dvojezična, napisana v slovenskem in španskem jeziku, in je nastajala na dveh celinah. Izdala jo je Rafaelova družba v sozaložništvu z založbo Družina iz Ljubljane. Ravnatelj Rafaelove družbe in urednik knjige Lenart Rihar je k sodelovanju povabil Mirjam Oblak, sourednico knjige, ki je poskrbela za uredniško delo na drugi strani oceana. Na predstavitvenih večerih sta oba urednika tudi spregovorila o svojem delu in nastajanju monografije, Rihar predvsem o ideji in zasnovi, Oblakova pa je poslušalcem z veliko srčnostjo približala umetnikovo doživljanje sveta, njegovo vztrajnost in rezilientnost. Na pogovorih so se jima pridružili tudi Gregor Batagelj, avtor biografskega uvoda, Darja Prašnikar Cerar, tehnična urednica, ter akad. prof. dr. Milček Komelj v Gorici in pesnik Tone Kuntner na Igu.
Knjiga nam na skoraj tristo straneh predstavi umetnika zelo celostno. V začetnem tekstovnem delu spoznamo njegovo življenjsko pot, ki sta jo zapisala Gregor Batagelj in Tomaž Rant, skozi umetniško kritiško oceno pa je vrednotena tudi Grumova ustvarjalna pot. Impresije o njegovi umetnosti je zapisala slikarka Andrejka Dolinar Hrovat. Zelo dragocena in obširna je študija Grumovega ustvarjalnega opusa, ki jo je zapisal akad. prof. dr. Milček Komelj, izjemen poznavalec slovenske umetnosti in kulture, ki ga je Grumov umetniški opus navdušil. Celoten besedilni del knjige je obogaten s slikovnim gradivom – tako s fotografijami utrinkov iz življenja g. Marjana od rane mladosti naprej kot s fotografijami detajlov umetniških del. Za lepe fotografije sta poskrbela fotografinja Lučka Oblak Čop v Argentini in Tamino Petelinšek za dela, ki so v zasebni lasti v Sloveniji.
Osrednji del knjige predstavlja izbor Grumovih del. Knjiga nas z bogatimi fotografijami umetnin popelje skozi avtorjevo dojemanje sveta. Skozi posnetke detajlov se pokaže njegovo mojstrstvo v oblikovanju, začutimo, kako ga nagovarja usoda slehernega človeka – tako njegova nebogljenost kot uporništvo. Še posebej pretresljiva so tista dela, ki se dotikajo slovenske polpretekle zgodovine, ki je tako zaznamovala njegovo družino. Skozi umetniško govorico upodablja strahote tistega časa, opozarja na slovenski holokavst in eksodus ter pričuje o resnici izpred osemdesetih let.
Na nekaj straneh pa so predstavljena tudi slikarska dela Noemi Beatriz Corvalán, njegove žene, ki jo g. Marjan izredno ceni in spoštuje tudi v umetniškem smislu. Skupaj z ženo vodita kompleks Kulturni center – Muzej Conventillo Marjan Grum –, ki je tako dom kot ustvarjalni atelje in prostor kulturnega dogajanja v La Boci.
Še posebej ganljivi sta bili premierna predstavitev v Peterlinovi dvorani v Trstu in na domačem Igu. Slednji je rojstni kraj tako umetnika Marjana Gruma kot Toneta Oblaka, očeta urednice, ki nam je prenesla tudi očetove srčne pozdrave in hvaležnost, da je ob osemdesetletnici begunstva nastala knjiga o umetniku. V Trstu pa se je zbralo zelo veliko argentinskih Slovencev, ki s svojo odprtostjo, veseljem in optimizmom, predvsem pa ljubeznijo do Slovenije širijo poseben žar vsem okoli sebe. Tako tudi zares lepa in bogata umetniška monografija prinaša preplet slovenske likovne tradicije z barvitostjo in temperamentom južnoameriškega sveta v naše domove.
Darja Prašnikar Cerar
