Z mesecem decembrom je v Argentini pouka konec in šolarji začenjajo počitniško dobo. Tudi naše sobotne slovenske šole so s slovesnimi prireditvami zaključile šolsko dobo in zaprle svoja vrata do meseca marca 2019.

Čas neutrudno teče naprej in že skoraj vstopamo v leto 70. obletnice naših prvih slovenskih šol v Argentini. To je pomemben dosežek, ki se ga veselimo in smo nanj ponosni!

Sobotne šole so eden od temeljev, na katerih sloni naša slovenska skupnost v Argentini. V njih otroci bogatijo svojo slovenščino in odkrivajo skupne korenine, iz katerih rastejo prijateljske vezi.

“Medtem ko so drugi otroci ob koncih tedna igrali nogomet, so sinovi in hčere slovenskih političnih emigrantov hodili v slovenske šole in se učili maternega jezika in kulture. Tudi zato sedemdeset let pozneje govorijo slovensko tudi njihovi vnuki.” Tako je bilo zapisano o naših šolah.

Zato se danes veselimo uspešnega zaključka novega šolskega leta in z optimizmom gledamo naprej.

________________________________

BODOČNOST

Karel Mauser – 1959

Bodočnost je beseda, ki je mnogokrat v naših ustih. Je to beseda, ki skriva v sebi, kar si želimo: vse, kar v preteklosti še nismo mogli storiti, je beseda, ki skriva v sebi tudi naš konec. Tam nekje v bodočnosti bomo prišli do konca svoje poti in za nas bo konec časa.

Preteklost je za nami. V njej ne moremo ničesar več premakniti, nič več prestaviti. Vsaka stvar, vsi boji, vse zmage in vsi porazi imajo svoj predal. Moreš pogledati, katerega leta je bil poražen Napoleon, katerega leta je umrl, kako je umrl, kdo je bil pri njem na zadnjo uro in kaj so bile njegove zadnje besede. To je zgodovina, ki je ne moreš spremeniti.

Bodočnost pa je nekaj drugega. To je odprt svet, ki skriva v sebi vsemogoče možnosti, je kraj, kjer moremo še zidati. In ta bodočnost je pred nami, skupno z božjo roko jo držimo pred seboj. V to bodočnost, ki je sicer ne vidimo kakor preteklost, gredo z nami vre naši najmlajši, naši otroci.

Zato moramo mi vsi misliti na bodočnost, na bodočnost naših otrok, ki odraščajo pred našimi očmi in ki jim bo prej ali slej legla na ramena teža, ki jo zdaj nosimo stari.

Slovenska šola ni luksuz, slovenska šola ni samo napor nekaterih, ki jim je domača beseda pri srcu, slovenska šola je potreba, je nujna potreba, če hočemo ohraniti, kar je našega, če hočemo, da se bodo naši časopisi še držali, če hočemo, da se bomo tudi čez deset let mogli še slovensko pomeniti.

Vse to je v bodočnosti, toda bodočnost je pravzaprav podaljšana sedanjost. Ne pričeti jutri ali pojutrišnjem. Treba je začeti takoj. Zakaj spe knjižnice s slovenskimi knjigami in ni otrok, ki bi brali? Kje je krivda? Samo govorjenje slovenske besede ne bo rešilo. Treba je brati, treba je pisati, treba se je učiti.

Imamo slovensko šolo, imamo bodočnost pred seboj! Podpirajmo prvo, da bo bodočnost lepa!

(odlomek)

___________________________

TAKO SO SLOVENSKE ŠOLE ZAKLJUČILE LETO:

Mendoza
Baragova šola
Rožmanova šola
Prešernova šola
Balantičeva šola
Slomškova šola
ABC Jegličeva šola
SSTRMB
Tečaj “Slovenščina za vse”