V soboto 24. novembra, je v stolnici v Avellanedi msgr. Ruben Frassia podelil duhovniško posvečenje g. Pavlu Erjavcu. V nedeljo, 25. novembra, je imel Novo mašo v fari Cristo Salvador v Monte Chingolo v Lanusu, naslednjo nedeljo, 2. decembra, pa je bila ponovitev Nove maše v Našem domu v San Justu, kamor pripada.
V tem času, ko se skoraj ne ustavimo k razmišljanju o našem poslanstvu in o oznanjevanju evangelija, nas je Bog predramil, ko je izbral pastirja iz naše srenje. Bog nas je blagoslovil z novomašnikom!
Od vsega začetka ga je poznal, še predno se je rodil je vedel kakšen načrt ima zanj. Vedel je tudi, da se bo on odzval njegovemu klicu.
Dragi Pavel: Bog te je izvolil in te s tem blagoslovil, blagoslovil je tudi tvojo družino ter vso našo skupnost, ki ima sedaj še enega pastirja, ki bo skrbel za svoje ovce in jih vodil po poti k odrešenju. Ni te bilo strah pri odločitvi, ker si vedel, da bo On vedno s teboj. Zaupal si v Gospoda in sedaj si tu med nami kot njegov apostol, da izpolniš njegovo voljo, katero potrjuješ z geslom, ki si ga izbral za tvoje poslanstvo: »Tukaj sem Gospod, da izpolnim tvojo voljo«
Daritev Nove maše se je vršila v zgornji dvorani Našega doma, kjer se je zbralo lepo število rojakov, ki so z veselim srcem pričakali prihod novomašnika Pavla. Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom ge. Andrejke Selan Vombergar pa je slovesno zapel »Novomašnik bod’ pozdravljen!«, ko je ta prihajal v spremstvu duhovnikov g. Tonija Burja, g. Mirka Grbca in g. Francija Cukjatija ter dvanajstih ministrantov.
Ko je novomašnik prišel k oltarju sta ga pozdravila nečaka Martin in Magdalena Grilj ter mu izročila šopek belih rož. Marsikoga je prevzelo, ko je za njima pristopila novomašnikova mati in mu izročila križ ter ga srčno objela.
Začela se je daritev sv. maše, katero je vodila Leila Erjavec. Po pozdravu novomašnika se je vršil ofer. V vrsti smo se približali k oltarju in poljubili novomašnikov križ ter ga pozdravili. Medtem so ministrantje delili spominske podobice.
Sledili sta berili in psalm. Prvo berilo je prebral Tomi Erjavec, psalm Tatjana Erjavec, drugo berilo pa novomašnikov brat Janko Erjavec.
Pridiga je bila naprošena g.Toniju Burja, ki je novomašnika pozdravil najprej v imenu dr. Jureta Rodeta in omenil, da je ta njegova prva novomašna pridiga. Izrazil je soglasje z besedami, ki jih je na dan posvečenja izrekel msgr. Ruben Frassia in jih poudaril: » Veruj, kar boš bral, uči kar boš veroval, živi kar boš učil« ter dodal, da bi to načelo moralo veljati za vsakega kristjana in še posebno za starše, ko posredujejo vero svojim otrokom. Rekel je, da moramo biti dosledni v tem, kar učimo. Povedal je tudi, da je bistvo duhovniškega poklica ljubezen, in da je mašniško posvečenje prava poroka z Gospodom, z Marijo in s Cerkvijo. Z Marijo, ker jo kličemo Kraljico duhovnikov, kot je kraljica apostolov.
Tudi o geslu, katerega je izbral Pavel, je povedal, da je zapisano za vse, ki po zgledu Jezusa sledimo Očetovi volji. Pavlu je rekel, da je s posvečenjem v duhovnika prejel nekaj, kar je Jezus zaupal le svojim posebnim prijateljem, apostolom. Omenil je še o podobici, na kateri je slika Jezusa, dobrega pastirja, ki na ramah nosi ovčko, da bo po Jezusovem srcu tudi on zmogel gledati na ovce in skrbeti zanje.
Opomnil nas je, da Gospod vsakemu od nas nakazuje pot. Slediti moramo glasu Boga kamor smo poklicani in kjerkoli bomo delovali.
In končno je novomašniku rekel naj bo zvest svojim koreninam, tam kjer ga Bog želi in pošilja, da oznanja Njegovo kraljestvo.
Aleksandra in Marjan Grilj sta brala prošnje, s katerimi smo predvsem prosili Boga naj spremlja našega novomašnika Pavleta in naj mu da stanovitnost v poklicu, da bo duhovnik po Njegovem presvetem srcu. Darove sta prinesla na oltar ga. Francka Grilj in novomašnikov brat Lojze.
Po obhajilu je Veronika Urbančič prebrala primerno molitev svetega Frančiška Asiškega, v kateri prosi Boga naj naredi iz njega orodje Njegovega miru.
Sveta maša se je končala in zadonelo je mogočno petje Haendeljeve Aleluje!
Nato se je večina, okoli dvesto ljudi, udeležila kosila na dvorišču Našega doma ob lepo pogrnjenih mizah in primerno okrašenem prostoru. Spredaj nad odrom je visel napis »Novomašnik bod’ pozdravljen«.
Predno se je začelo kosilo je podpredsednik Našega doma, g. Marjan Godec, v imenu odbora pozdravil novomašnika Pavla in njegovo družino, potem delegata dr. Jureta Rodeta ter vse navzoče. Izrekel je čestitke novomašniku ter mu želel, naj z Božjo pomočjo sledi klicu za katerega se je odločil ter naj ga ta pripadnost Bogu veseli in mu postane vir moči za zvestobo in ljubezen. Zaupal mu je, da ga bomo vsi sanhuščani spremljali z molitvijo in ga bomo priporočili v Marijino in Božje varstvo.
Potem ga je pozdravil delegat msgr. dr. Jure Rode in poudaril veliko novomašnikovo odgovornost in poslanstvo že samo zato, ker nosi imena dveh velikih svetnikov: apostola Pavla in Alberta Velikega, ki je bil proglašen doktor cerkve in bil učitelj svetega Tomaža Akvinskega. Prosil je novomašnika, da čeprav je nastavljen v argentinski fari in pripada drugi škofiji, naj bi našel čas in bi priskočil pomagati tudi slovenski skupnosti.
Po pozdravih je g. novomašnik Pavel skupaj z vsem navzočim zapel »Je angel gospodov« ter blagoslovil kosilo.
Okusno kosilo so skrbno pripravile žene in dekleta iz Našega doma: Ani Groznik Puntar, Lučka Groznik, Magda Skvarča Trpin, Nežka Markovič Bergant, Nežka Lovšin Kržišnik, Leni Oblak Ravnik, Marjana Lipušček, Mikaela Oblak, Irenka Loboda Smrdelj ter Silvija Adamič Goljevšček. Moški, ki so pekli na žaru in pomagali so bili: Gabi Zupanc, Karel Groznik, Luka Štrubelj in Viktor Fekonja. Stregli pa so mladci in mladenke pod nadzorstvom voditeljev Nadje Miklič, Ignacija Mehleta in Erika Oblaka.
Med kosilom je tudi nagovorila novomašnika ga. dr. Marija Stanonik, novomašnikova sorodnica iz Slovenije, ki se je prav tiste dni nahajala v Argentini s turistično skupino iz Družine.
Vsak je imel priložnost, da se je pogovoril z novomašnikom in se z njim slikal. Sam je hodil med ljudmi in se zahvaljeval, da so delili z njim tako srečen dan.
Ob kavici, ki so nam jo postregli že v popoldanskih urah in med živahnim kramljanjem smo okusili izvrstno domače pecivo, ki so ga pripravili sorodniki.
Že več kot 25 let ni bilo novomašnika v naši skupnosti. Zato je bila ta priložnost poseben blagoslov, ki smo ga z radostjo delili s sorodniki in znanci. Še posebno pa mora cela slovenska skupnost biti hvaležna za ta nov dar ljubezni, ki nam ga preko novomašnika Pavla izkazuje dobri Bog!
Marta Urbančič Oblak
