Tango sceno v Sloveniji poznam precej dobro. Imajo lepo število plesnih šol, društev, milonge se vrstijo. Tango se večinoma odvija v Ljubljani, kar je razumljivo, saj je največje mesto v državi, a tudi v številnih drugih mestih in krajih po vsej Sloveniji. Tudi sam sem že pel na enem festivalu in koncertu ter več milongah. Tako je na eni od milong k meni pristopila tudi Jerneja Judež, predsednica Kulturno-umetniškega društva za širjenje argentinskega tanga Tango.si, in mi podarila knjigo z besedili tangov, ki jo je društvo izdalo konec leta 2021. Besedila so v izvirniku in v prevodu.
Knjiga z naslovom Tangočutno je lepo oblikovana, tiskana je na 135-gramskem mat papirju. Gre za »Prvo knjigo«, kar pomeni, da sledi vsaj še ena. V tej prvi knjigi je večina besedil zajetih iz zlatega obdobja argentinskega tanga. Tangočutno vsebuje petdeset besedil v izvirniku in slovenskem prevodu ali, kot je s primernejšim izrazom navedeno v knjigi, v slovenski prepesnitvi. Prepesnitve se držijo vsebine izvirnika, a hkrati upoštevajo tudi metriko – in celo rimo, tako da jih je možno zapeti z istim občutkom kot v izvirniku.
Prepesnitev je delo Silvane Orel Kos, docentke na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dr. Orel Kos je predavateljica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Študirala je angleščino (prevajalska smer) in nemščino z literaturo (pedagoška smer), fakultativno pa še švedski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala ter pridobila naziv doktorice znanosti. Stike z drugimi jeziki je imela že v mladih letih (italijanščino, francoščino, danščino, priložnostno tudi s španščino). Prevaja poezijo iz različnih jezikov, podnaslavlja filme pretežno skandinavske produkcije in je prevedla tudi večje število pravljic Hansa C. Andersena iz danskega izvirnika.
Očitno se je za to delo dobro pripravila – kastiljščina ni v prvi vrsti njej poznanih jezikov – saj, moram reči, ga je res odlično opravila. Kot primer navajam prvo kitico krasnega tanga »En esta tarde gris«, ki ga je napisal José María Contursi, v prevodu pa se naslov glasi »Sivi popoldan«:
_____
Qué ganas de llorar en esta tarde gris…
En su repiquetear la lluvia habla de ti.
Remordimiento de saber
que por mi culpa nunca,
vida… nunca te veré.
Mis ojos al cerrar te ven igual que ayer, temblando, al implorar de nuevo mi querer…
Y hoy es tu voz que vuelve a mí
en esta tarde gris.
_____
Najraje jokal bi v ta sivi popoldan …
O tebi govori še dež, ki škropotlja.
Priznam s trpinčeno vestjo,
da sam sem kriv, da nič več,
draga … videl te ne bom.
Če zdaj zaprem oči, kot včeraj vidim te,
ko prosiš in drhtiš, da ljubil bi te še …
Zdaj v sebi slišim spet tvoj glas,
na sivi popoldan.
_____
Predgovor je izpod peresa Florencie Argento, ilustracije pa je prispeval Bruno Urh. Prvo knjigo tango lirike v izvirniku in prevodu so uredile Silvana Orel Kos, Maja Sever in Jerneja Judež.
S Silvano Orel Kos sva se srečala na milongi v Ljubljani. Vprašal sem jo, kako je sploh prišla do ideje, da bi prevedla besedila:
“Leta 2018 sem po številnih letih občudovanja plesa argentinskega tanga tudi sama naredila prve korake v tango čevljih. Ker precej dobro razumem italijansko, sem rada prisluhnila tudi pevcem tanga in ujela tu in tam kakšen delček sporočila. Kot prevajalka vem, da ravno prevajalski proces omogoča najintimnejše poglabljanje v finese besedila, saj se med prevajanjem trudimo doumeti raznotere pomenske in slogovne razsežnosti besedila. Ker pa sem pred nekaj leti tudi sama pisala avtorsko poezijo, sem se prevajanja lotila s še toliko večjim osebnim veseljem in profesionalnim zanimanjem.
Ob tem sem veliko brala o avtorjih, o ozadju in interpretacijah besedil, in tako sem se začela poglabljati tudi v zgodovino in kulturo argentinskega tanga, kar je bila zame dodatna vrednost prevajalskega procesa. Ob priložnosti sem Maji Sever, slovenski igralki ter prevajalki in sinhronizatorki risank, pa seveda tudi tangueri in tedanji predsednici Kulturno-umetniškega društva za širjenje kulture argentinskega tanga Tango.si, v roke potisnila sveženj že prevedenih tangov, ki je takoj pokazala zanimanje za objavo besedil. Leta 2020, v prvem koronskem letu, je Florencia Argento, učiteljica tanga, zgodovinarka in kustosinja iz Buenos Airesa, na daljavo predstavila niz predavanj na temo zgodovine lirike argentinskega tanga, jaz pa sem za slovenske udeležence predavanj prevedla nekaj temeljnih tango besedil. Kar naenkrat je bilo na kupčku že toliko prevodne poezije, da bi jo zlahka zvezali v pesniško zbirko. K objavi sta me spodbujala Bruno Urh, slovenski arhitekt, tanguero, vsestranski umetnik in pozneje tudi avtor ilustracij, in seveda Maja Sever, ki je upala, da bi zbirka izšla že leta 2020 in bi tako obeležili petnajstletnico obstoja društva Tango.si.
Žal so nam moja nenadna bolezen in rigorozni medkoronski ukrepi preprečili dokončno redakcijo. Kar pa sploh ni bilo tako slabo, saj sem v času okrevanja prevedla še več besedil. Tako smo zlahka sestavili izbor 50 spevnih tangov, večinoma iz 30. in 40. let prejšnjega stoletja, tj. zlate dobe tanga. Ob tem se je uredniško in založniško izkazala nova predsednica društva Tango.si Jerneja Judež, ki je zbirko Tangočutno. Prva knjiga prijavila na razpis za ljubiteljsko umetnost Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ta pa je v delu prepoznala kulturno vrednost in jo nagradila ne samo s finančno podporo, temveč tudi lepo strokovno utemeljitvijo.”
Hvala lepa, Silvana, in iskrene čestitke za odlično delo!
Eden od prevodov je že doživel krstno uprizoritev! Ruth Banko, ki se je lani preselila v Slovenijo, poje tango s partnerjem Danielom Perissejem – pri nas sta že nastopila v prekmurskem domu v Bernalu, in to zelo dobro. Na milongi v plesni šoli Moj korak sta v soboto, 21. maja, izvedla v slovenščini Niebla del Riachuelo (Megla nad Riačuelom). Prisotna je bila tudi Silvana Orel Kos (gl. fotografijo).
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek
