Pri volitvah sodelujejo člani volilnih odborov in pa zaupniki strank, ki jih v Argentini imenujemo “fiscales”. Zadnje predsedniške volitve so potekale med 8. in 18. uro, za vsako volišče (povprečno 350 volilcev) je bil imenovan predsednik odbora in pa eden ali dva namestnika. Njihovo delo pa so lahko opazovali -in z njimi tudi sodelovali- zaupniki/”fiscali”, ki so jih stranke pravočasno določile, ki pa niso nujno člani stranke.
Posredujemo vam nekaj prispevkov, ki nam malo opisujejo potek argentinskih volitev.
.
Prijavila sem se, da bom pri volitvah sodelovala kot “fiscal”. Že ob 7. smo se morali zglasiti v šoli, da smo pripravili vse potrebno.
Med volilci je bilo več oseb starejših od 80 let, nekateri so kar po stopnicah prišli po volišča v drugem nadstropju, med njimi tudi moj stric Tone, ki je star skoraj 90 let. Pravi zgled, saj zaradi starosti zanj glasovanje ni obvezno, vendar je želel izpolniti svojo državljansko dolžnost.
Posebno me je prevzel slepi gospod, ki mu je sin pomagal pri glasovanju. Morda bi kdo rekel, da en glas ne bo ničesar spremenil, a meni se je prav njegov glas zdel najbolj pomemben, zaradi močne volje, ki jo je pokazal.
Preštevanje glasov smo zaključili okoli 20. ure, jaz sem se utrujena a vesela vrnila domov, saj sem vsaj malo prispevala v dobro moje drage države Argentine.
Marta Koželnik
.
Letos sem že drugič sodelovala kot “fiscal” pri državnih volitvah, prvič za predsedniške in tako pomembne, kot so bile te. Prijavila sem se prostovoljno, saj sem prepričana, da je to lep prispevek demokraciji.
Presenetilo me je lepo vzdušje med vsemi, ki smo sodelovali, ne glede na stranke. Vsi smo bili dobro razpoloženi in pripravljeni sodelovati s čimer bi bilo potrebno.
Na volišču smo si krajšali čas s šalami, a vsi smo vedeli, da so volitve zelo pomembne. Od 8. do 18. ure so stalno prihajali volilci. Presenetila me je visoka udeležba (skoraj 80% v tej šoli), od mladih do starčkov. Dan je bil dolg in zahteven, toda izkušnja je bila zelo poučna. Priporočam vsakemu Argentincu, naj vsaj enkrat v življenju to izkusi. Ne glede na politično stranko je zelo dobro sodelovati za demokracijo!!!
Mikaela Puntar
.
V nedeljo sem prostovoljno sodelovala pri volitvah kot “fiscal” v šoli “Escuela primaria N 6 Nuestra Señora de la Merced” v San Justu.
Volilo je 80% volilcev in vse je potekalo mirno, a pri našem volišču je bilo treba biti kar pozoren. Zgodilo se je, da sem opazila, da je predsednica nekaj ovojnic spravila pod mizo. Nakar sem jo prosila, naj malo bolj pazi na to, da bodo vse ovojnice na mizi. Malo se je razburila, pa smo se končno dogovorile, da podpisujemo le po 5 ovojnic naenkrat. Tako sem pripomogla, da pri mojem volišču ni bilo nepravilnosti.
Tini Loboda
.
Letos sem se odločil da bom pri volitvah “fiscal”. To sem storil zato, ker sem hotel doživeti novo izkušnjo, čeprav moram priznati, da sem bil precej manj navdušen, ko je dan volitev končno prišel.
Skupaj z bratom sva bila “fiscales” v isti šoli, to je “Escuela N 40” v Ciudad Evita, v občini La Matanza. V tej šoli so volili samo tujci brez argentinskega državljanstva. Zanimiva so bila imena in priimki volivcev. Veliko jih je bilo iz Bolivije in Paragvaja, nekaj pa jih je bilo tudi iz Francije, Izraela in od drugod.
Od 579 volilcev jih je glasovalo samo 200, to pomeni 34,5%. Čeprav je bil dan res dolg, je bilo tudi zanimivo se z drugimi pogovarjati, poslušati različna mnenja, spoznavati ljudi in razumeti kako živijo!
Študiram za profesorja telesne vzgoje, zato mi je bil še posebno zanimiv pogovor z gospo, ki je zaposlena v Ministrstvu za šolstvo in mi je celo pustila celo svoj stik. Pogovarjal sem se tudi z osebami, s katerimi smo bili skupaj pri istem volišču. Še posebno z možem, starim 61 let, ki je bil vojak, sedaj je arhitekt, študira pa še za odvetnika. Ljudi, ki so hodili mimo, je pozdravljal z besedo “Compañeros”, tako zavzeti peronist! Kasneje mi je povedal, da je katoličan, ki je bil krščen že kot odrasel, bralec svetega Avguština in svetega Tomaža Akvinskega, kar me je zelo presenetilo.
On je bil fiscal za politično stranko Frente de Todos, jaz pa za Juntos por el Cambio (čeprav ne podpiram vedno odločitev stranke). Imela sva res različna mnenja, kljub temu pa bogat pogovor. Izkušnje v življenju, vzgoja, med drugim, vplivajo na nas, zato ni čudno, da lahko tako drugače mislimo. Vesel sem pa, da sem imel to izkušnjo, v kateri sem čutil medsebojno spoštovanje in občudovanje. Miren sem bil tudi naslednji dan, ko sem videl sedanjega in bodočega predsednika skupaj v pogovoru, upam da bo tako še naprej.
Osebno čutim, da me težke razmere v državi preplavljajo, a po drugi strani mi tudi odpirajo um. Zato lahko povem, da sem vesel te izkušnje!
Matej Urbančič
.
V nedeljo, 27. oktobra, sem prvič nastopila kot “fiscal” na argentinskih predsedniških volitvah. Nikoli me ni zanimala politika, ampak tokrat sem prišla do zaključka, da se moramo tudi mladi zavzeti za to, v zdravem smislu, ne v fanatizmu, saj je v naših rokah bodočnost naših otrok in Argentine.
Kljub začetni tremi in strahu pred neznanim moram reči, da je bila izkušnja zelo zanimiva. Nastopala sem kot »fiscal general«, to pomeni da pri vsakem posameznem volišču v šoli nadomeščala tiste, ki so sami šli voliti ali so se želeli malo spočiti.
V naši skupini je bilo kar nekaj slovenskih znancev in bilo je zelo lepo vzdušje, prav tako tudi s tistimi, s katerimi smo se šele isti dan spoznali. Tudi z ostalimi skupinami smo se dobro razumeli.
Bila sem odgovorna za kontrolo pošiljanja telegramov, pregledala sem, če so bili v redu sestavljeni, jih slikala in nadzorovala, da so jih pravilno skenirali.
Okoli 22. ure je bil odposlan zadnji telegram in s tem smo zaključili naše delo.
Andrejka Puntar
.
Z bratom Matejem sva se vpisala za prostovoljno delo pri volitvah. V nedeljo sva se zgodaj zbudila in so naju peljali v Ciudad Evita, v šolo “Escuela Nro. 40”. Bila je ura 8, a predsednika našega volišča ni bilo. Zato je prvi volivec moral ostati in sprejeti mesto predsednika, mi pa smo mu morali kar precej pomagati, ker sam ni dobro vedel, kaj mora narediti.
Med glasovanjem smo zapisovali razne podatke in zelo previdno podpisovali ovojnice, da ne bi bilo kaj narobe. Skozi cel dan smo kontrolirali število volilcev, da se je štetje vedno ujemalo. Kontrolirali smo tudi glasovnice, da so bile cele. Imeli smo pa nekaj težav, ker smo ob začetku dela prejeli samo eno glasovnico za vsako stranko, ostale pa naj bi prispevali zaupniki. A te sta imeli samo obe večji stranki in zato je bilo praktično nemogoče glasovati za kako drugo stranko.
Volišče je bilo namenjeno tujcem: prišli so voliti Rusinja, Italijanka, nekaj jih je bilo in Urugvaja, večina pa iz Paragvaja in Bolivije. Opazil sem, da so nekateri tujci prišli v Argentino samo zato, da so volili.
Obe sodelavki na volišču sta bili peronistki, v pogovoru so se izkazala zelo različna mnenja, a vse je potekalo v miru in spoštovanju. Obe sta poznali kar precej Slovencev.
Stvar je postala malo bolj napeta, ko smo šteli glasove. Predvsem zato, ker so se kar trije iz stranke Frente de Todos približali k naši mizi in hoteli biti zraven med štejem. Bil sem nervozen in malo nemiren, a sem ostal vedno pozoren, da so pravilno šteli.
Domov sem prišel zvečer in končno videl rezultate po televiziji!
Luka Urbančič
.
Letos sem bila že tretjič imenovana za delo pri argentinskih volitvah. Kar presenečena sem bila, ko me je veliko znancev vprašalo, če sem to službo sprejela. Seveda sem, ker je to moja dolžnost kot argentinska državljanka. Drugo presenečenje: volišče ni bilo v šoli ampak na nogometnem igrišču! Prostor res ni bil najbolj primeren, še manj udoben, pa nam je vseeno uspelo mirno in urejeno delati. Volilci so kar malo nezaupljivo gledali na neke vrste veliko kartonasto škatlo, ki je nadomeščala učilnico, kjer so morali glasovati…
Glasovnice smo v teh “škatlah” morali razvrstiti po številki liste, a v teku dneva jih je bilo treba kar nekajkrat preurediti, ker očitno nekaterim volilcem ni bilo prav, katero mesto je bilo “njihovim” dodeljeno.
V volilnem imeniku sem našla nekaj slovenskih priimkov, a med njimi nobenega znanca.
Velika večina volilcev se je članom odbora prijazno zahvalila za delo, ki smo ga opravljali.
Sicer je pa glasovanje potekalo mirno, na mizi nikoli nista manjkala “mate” in “facture”, in malo čez 20. uro smo lahko že odposlali naš telegram in s tem zaključili delo.
Mariana Poznič