Vsako rojstvo ima svoje težave, tako je bilo tudi z rojstvom našega časopisa; nastal je sredi druge svetovne vojne v Sloveniji, ki so jo zasedli Nemci, Italijani in Madžari, in kot da to ne bi bilo dovolj, pod komunistično subverzijo, ki jo je vodil sovjetski režim.
Sredi te kaotične situacije, ko so bile informacije pristranske glede na to, kateri napadalec jih je širil, slovensko prebivalstvo ni vedelo, komu naj verjame.
Tako se je 22. novembra 1941 rodila Svobodna Slovenija.
Skupina Slovencev se je odločila, da bo na zelo preprost in objektiven način objavljala najpomembnejše novice za svoje rojake, da bi izvedeli resnico o dogodkih, ki so se odvijali v tistih turbulentnih časih. Postala je glas vseh Slovencev, ki so živeli v takratnih dneh terorja.
Mnogi sodelavci so bili zaradi svojega dela pri tej publikaciji preganjani, zaprti in umorjeni. Vendar pa je izhajanje časopisa trajalo vse do leta 1945, ko je v Sloveniji zavladal komunizem in so se mnogi Slovenci odločili za begunstvo, da bi ohranili svoja življenja, svobodo in svoje vrednote. Pravica do resnice je bila zabranjena.
Po dveh letih je 1. januarja 1948 Svobodna Slovenija končno ponovno ugledala luč sveta, vendar v Argentini, kamor se je zatekla velika skupina Slovencev. Organizirali so se, da bi ohranili svojo identiteto in vrednote v državi, ki jih je velikodušno sprejela.
Med drugimi dejavnostmi, organiziranimi za na novo priseljeno skupnost, je bila posebno pomembna tiskana publikacija kot komunikacijsko sredstvo za obveščanje in ohranjanje povezanosti rojakov v njihovem jeziku. Namenjena je bila tudi povezovanju vseh Slovencev, ki so prebivali v sosednjih južnoameriških državah. Sprva je izhajala vsaka dva tedna in se je financirala z naročninami in donacijami podpornikov skupnosti.
Več kot šestdeset let se je razvijala kot tedenska publikacija, ki je beležila in predstavljala vse dejavnosti lokalne slovenske skupnosti in celotne Slovenije. Vsa ta leta so jo vodile ekipe rojakov s trdim delom in veliko ljubeznijo. Zgodovina slovenske skupnosti v Argentini je zapisana v številkah iz tega obdobja.
Čas mineva in prinaša spremembe na vseh področjih, vključno z mediji. Tako je bil leta 2016 položaj Svobodne Slovenije drugačen, tako v dosegu bralcev kot v finančnem položaju. Ko smo prevzeli vodstvo Zedinjene Slovenije in uredništvo tednika, smo začeli iskati rešitve. Mariana Poznič je prevzela vlogo urednice in po nekaj mesecih je bila predstavljena digitalna različica tednika, ki je rešila vprašanje pravočasnega doseganja bralcev prek različnih omrežij. Poleg tega so bile finance poenostavljene, upoštevajoč stroške in subvencijo, ki jo je zagotovil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Danes, deset let po zadnji večji inovaciji, uredniška ekipa doživlja spremembo z odhodom Mariane Poznič in pridobitvijo novih članov uredništva. Ta nova ekipa bo predstavila nove predloge, da bo Svobodna Slovenija lahko še naprej dosegala in povezovala vse Slovence različnih generacij, ne le v argentinskih pampah, temveč po vsem svetu. Predstavljali bomo, kaj se dogaja v naši skupnosti v Argentini, in tako nadaljevali poslanstvo obveščanja javnosti, hkrati pa ohranjali vrednote naših ustanoviteljev in skrbeli za arhiv zgodovine slovenske skupnosti v tem delu sveta.
Jure Komar
Predsednik društva Zedinjena Slovenija
