Renato Podbersič ml.
Prvi rojaki so v Argentino, za Evropejce oddaljeno deželo pod Južnim križem, organizirano odšli še kot avstro-ogrski državljani že leta 1879. Največ jih je bilo prav iz Goriške. Preko Buenos Airesa se je takrat v provinco Entre Rios izselilo kar nekaj briških družin, predvsem iz Cerovega in okolice. V različnih časovnih obdobjih se je v Argentino odselilo dobrih 30.000 Slovencev.
Za predvojne slovenske izseljence, predvsem Primorce, poleg Prekmurcev in nekaj malega Belokranjcev, sta v Argentini skrbela dva slovenska izseljenska duhovnika. Od leta 1933 Jože Kastelic (1898–1940, umrl med plezanjem na Aconcagui) in od marca 1936 tudi msgr. Janez Hladnik (1902–1965). Slednji je svoje zanimive spomine popisal v knjigi Od Triglava do Andov : v službi Cerkve in naroda, ki je leta 1978 izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Knjiga je bila prepovedana v tedanji socialistični Jugoslaviji!
Msgr. Hladnik je veliko storil za naše slovenske rojake v Argentini, tako pred kot tudi po drugi svetovni vojni. Zanje je izdajal tudi revijo »Duhovno življenje«. V buenosairškem predmestju Lanus, kjer danes živi strnjena slovenska skupnost, ki jo duhovno oskrbujejo slovenski lazaristi, je ulica poimenovana po njem.
Prav msgr. Hladnik je avtor zanimivega zapisa, ki je izšel 23. junija 1939 v tedniku Slovenski list. Ta časopis, namenjen predvsem primorskim izseljencem, je med leti 1937–1940 izhajal v Buenos Airesu, skupaj je izšlo 192 številk. Pisan je bil v jugoslovanskem patriotičnem duhu, naklonjen do vere in Cerkve ter predvsem zelo informativen s precej razpredeno mrežo dopisnikov.
Junija 1939 so po vsej goriški deželi in tudi širše potekale slovesnosti ob 400. obletnici Marijinega prikazanja na Sv. Gori. Nanje niso pozabili tudi primorski rojaki v Buenos Airesu, ki so se množično odzvali na praznovanje v nedeljo, 18. junija 1939 v kapeli na Avenidi del Campo v četrti Paternal v Buenos Airesu.
Na slovesnost je vabil tudi Slovenski list (št. 124): »Ob 10 uri v kapeli Av. del Campo. V sprevodu belooblečene mladine bomo prenesli Marijino podobo v kapelo in jo blagoslovili. Nato bo sveta maša. Med mašo “ofer”, pri katerem se bodo delile svetogorske podobice.«
Poglejmo, kaj je o sami slovesnosti v Slovenskem listu (št. 125) objavil msgr. Hladnik, eden od protagonistov dogajanja:
Na Sveto Goro
Nismo mogli poromati tja na nedeljo njene slovesnosti, toda doživeli smo za njeno 400 letnico nepozaben dan. Zbralo se je kakih 600 rojakov. Videti je bilo obraze iz vseh strani. Celo iz Quilmesa, iz Hurlinghama, da omenim tiste, ki sem jih videl in spoznal kot iz najbolj oddaljenih krajev.
Dolga vrsta belooblečenih otrok je otvorila procesijo, v kateri smo ponesli Marijo v cerkev. Ljubke deklice so trosile cvetje, dekleta so med svečami nosile Marijino podobo in sledila je dolga procesija rojakov. Nepopisen je bil prizor, ko je med petjem svetogorske pesmi stopala procesija nedolžnih otrok proti oltarju, kjer je že čakal prostor za Marijino podobo. Mnogim so stopile solze v oči, ko se je pogled srečal s pogledom svetogorske Kraljice. Tako čudovito krasna je njena podoba, tako resničen umotvor, da se nikdar ne bomo mogli dovolj zahvaliti naši umetnici, sestri Alfonzi (s. Alfonza, redovnica slovenskih šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja. Ta kongregacija je med obema svetovnima vojnama ustanovila tudi svojo argentinsko provinco v kraju San Lorenzo blizu mesta Rosario – op. RP), ki nam je tako krasno sliko oskrbela. Saj je lepša in ljubeznivejša kot svetogorska podoba sama. Tisti, kateri ste to nedeljo zamudili to veselje, da bili priče te prelepe svečanosti, boste imeli prihodnjo nedeljo 25. junija priliko na Avellanedi, kjer bomo blagoslovili prav enako podobo svetogorske Marije in bomo potem imeli svetogorsko Marijo v obeh svetiščih, kjer imam slovensko službo božjo (Takrat so bile redne slovenske sv. maše v Buenos Airesu vsako nedeljo izmenjaje v mestni četrti Paternal in Avellaneda – op. RP). Ko je bil izvršen blagoslov podobe se je pričela sveta maša, med katero je pel moški zbor latinsko mašo, mešani pa nekatere slovenske pesmi.
Kar zastala mi je misel, ko se je sprožila s kora (zborovodja Ciril Jekše iz Sela pri Batujah – op. RP) pesem: “Lepa si Marija”. Pač kdaj bi bila ta pesem bolj na mestu kot ta pred podobo prelepe svetogorske Marije. Sveta maša je bila z vso slovesnostjo.
V spremstvu treh drugih duhovnikov je imel sveto mašo kaplan g. Hladnik, ko je po evangeliju najprej po špansko razložil pomen slovesnosti in nato po slovensko navduševal navzoče, naj se nikar ne utrudijo na svojem potovanju in naj nikar ne postajajo maloverni, če človeka obiskujejo razočaranja. Tudi svetogorski romar z utrujenimi in ranjenimi nogami še dalje hiti, čeprav se mu je Marijino svetišče skrilo za goro in nazadnje le vesel prihiti do svojega cilja in očaran strmi nad lepoto pogleda v prelepo deželo. In se potolažen vrne od tam, kamor nas je Marija pred 400 leti poklicala in kamor še vedno vabi, da jo naj pridemo prosit milosti. Nato je bilo darovanje okoli oltarja, katerega so se vdeležili vsi navzoči. Zahvalna pesem je bila zaključek slovesnosti.
Vse od začetka pa je spremljal dogodke tudi naš operater dr. Berisso, ki je snemal film, ki nam bo mogel spet pričarati pred oči dogodke nepozabne slovesnosti.
Popoldne smo se zbrali na Avalosu pri Sveti Neži. Pridružili smo se procesiji po paternalskih ulicah. Nazadnje smo pa prevzeli besedo mi. Na častnem mestu na dvoriščnem oltarju telovske procesije je stala slika svetogorske kraljice. Ovita, s svežim bršljanom in belim cvetjem, kakor jo je okrasila Cotičeva gospa, je vzbujala začudenost gledalcev. Po nagovoru župnika Kastelica, ki je po špansko povdaril v svojem govoru pomen kongresa Kristusa Kralja, ki se bo v Ljubljani letos vršil (VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja je konec julija 1939 v Ljubljano privabil 80.000 katoličanov – op. RP), smo ponesli v sprevodu podobo v cerkev, kjer smo zapeli Marijine litanije in njene prelepe pesmice. S posebno molitvijo smo se Mariji izročili in se poslovili z besedo, da se prihodnjo nedeljo spet vidimo na Avellanedi in spet tam doživimo sličen dogodek.
Na Avellanedi bo svetogorska slovesnost 25. junija dopoldne in popoldne na Manuel Estevez 630, poleg frigorifika “La Bianca”, to je v prvi ulici od Av. Mitre za vodo navzdol proti Dock Sudu.
Janez Hladnik
