Delček primorske Svete Gore najdemo tudi sredi Buenos Airesa. Med obema svetovnima vojnama je prav iz Primorske potekal močan izseljenski val v Argentino. Takrat se je v to južnoameriško državo odselilo skoraj 25.000 naših rojakov, ki so bežali pred revščino in fašističnim zatiranjem.
V novi domovini so si uredili življenje, velik del priseljencev je vsaj v prvi in drugi generaciji tudi ohranil stik s staro domovino. Tudi na verskem področju. Ob nedeljah so se takrat zbirali k slovenskim mašam na različnih koncih velemesta Buenos Aires. Niso pozabili tudi na Sveto Goro pri Gorici, stoletno romarsko središče Primorcev.
Šele v 70. letih prejšnjega stoletja pa je dozorela želja, da bi v Buenos Airesu postavili tudi kopijo Marijine Svetogorske milostne podobe. Ta že stoletja pozdravlja romarje z glavnega oltarja v baziliki na Sv. Gori, njen avtor pa je renesančni umetnik Palma il Vecchio (starejši). Začelo se je z obiskom prelata Andreja Simčiča (1912–1986), med leti 1953–1977 župnika v Solkanu. V argentinsko glavno mesto se je leta 1975 odpravil na obisk k sorodnikom.
Takrat so imeli primorski rojaki slovensko mašo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Rafaela v mestnem predelu Villa Devoto. Med obiskom je pri tej maši somaševal tudi duhovnik Simčič. Rojakom je predlagal, da bi naredili kopijo Svetogorske milostne podobe in jo izobesili v tej cerkvi. Po vrnitvi v Solkan je skupaj s svetogorskimi frančiškani poskrbel za umetniško kopijo, veliko 100 x 74 cm, ki jo je izdelal akademski slikar Dore Mole. Spomladi 1976 so jo poslali v Argentino.
Slovesna umestitev nove pridobitve v cerkvi sv. Rafaela je bila 17. oktobra 1976 s slovesnim somaševanjem msgr. Antona Oreharja, dolgoletnega delegata slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, in domačina msgr. Silve. Okvir za sliko si je zamislil arhitekt Jure Vombergar, izdelal pa ga je Valentin Pintar. Krono na Marijini glavi je izdelal slikar in rezbar Ivan Bukovec.
Žal so neznani nepridipravi januarja 1998 to podobo iztrgali iz okvirja in jo ukradli. Njihov pravi tatinski namen naj bi bila krona na Marijini glavi, za katero so napačno domnevali, da je iz samega zlata!
Tedanji koprski škof msgr. Metod Pirih je takoj posredoval in uredil pripravo nove kopije Svetogorske milostne podobe, ki je izdelana na lesu. Pri organizaciji izdelave se je še posebej angažiral Jožko Harej iz Dornberka.
Tako so na Sv. Gori že 20. septembra 1998 pripravili veličastno procesijo z novo kopijo. Udeležba je bila zelo velika, ljudje so vedeli, da gre za rojake v daljni Argentini. Tja jo je osebno odnesla gospa Ana Ličen, rojena v Buenos Airesu staršem iz Vipavske doline. Na pot je odšla z vsemi potrebnimi potrdili in dokazili, kar je v španščini pripravil tedanji svetogorski gvardijan p. Pashal Gorjup. Tako med drugim lahko beremo, da »je ta replika darilo svetogorskega samostana za slovensko skupnost v Argentini in bo dostavljena župniji sv. Rafaela v predelu Villa Devoto.«
Svoje »dovoljenje za trajni izvoz« je septembra 1998 dalo tudi slovensko ministrstvo za kulturo, kjer v obrazložitvi piše, da se izvaža »kopija oltarne slike Svetogorske kraljice avtorja Lojzeta Čemažarja in jo želi izvoznik odpeljati v Argentino, za slovenski oltar cerkve sv. Rafaela v Buenos Airesu.«
Slovesna umestitev nove pridobitve se je praznovala v nedeljo, 4. oktobra 1998 v cerkvi sv. Rafaela. Čeprav je zelo deževalo, se je zbralo veliko rojakov.
Renato Podbersič ml.
Že 8. oktobra istega leta se je gospa Ana Ličen pisno zahvalila slikarju Čemažarju. Hkrati mu je zagotovila, da je slika sedaj na varnem, ker je pod steklom in zaklenjena s ključavnico.
Ob njej se naši rojaki še vedno nekajkrat letno zbirajo k slovenski maši. Žal se pri predvojni primorski emigraciji pozna davek asimilacije v argentinsko družbo, saj k slovenski maši prihaja samo še okrog 40-50 vernikov. Zanje zadnja leta mašuje dr. Jure Rode, vodja slovenskega dušnega pastirstva v Argentini.
Nova Gorica, Slovenija
foto: Renato Podbersič, Florencia Antonič, Ariel Mazieres
