V Carapachay-u se spominjamo…..

V nedeljo, 30. junija, smo se v Carapachay-u zbrali v Domu, da obeležimo spomin na dogodke, ki so v XX. stoletju za vedno zaznamovali Slovenijo.

Med mašo, ki jo je, kot vsako nedeljo daroval dr. Jurij Rode, je bila vključena molitev in prošnja za večni pokoj vseh žrtev nasilja med drugo svetovno vojno, komunistično revolucijo in padlih v vojni za samostojnost. 

Po maši pa smo se posebej poklonili vsem žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji. Kulturni referent Damijan Ahlin si je zamislil in spisal »Slovesni Requiem«.  V besedi, sliki in glasbi, žalna molitev duš, mož in žena,

»…ki vzpenjajo se k Gospodu

      v imenu sprave, 

     milostno prosijo za odrešitev, za svobodo.

     naj razlike in grehe odpusti,

     če je le možno vsem za tiste dni,

     da bi kamen se odvalil in ne presojeni bili. ….«

 »…Večna jim slava

         Mir, in sprava. ……..«

Sodelovali so: solisti duše: Marjana Pirc Ahlin, Mikaela Resnik, Veri Žnidar Cuny, Helena Fink Žnidar, Maks Skarlovnik in Damijan Ahlin. Luč, zvok in video Tomaž Ahlin. 

V drugem delu pa smo proslavili 28. obletnico samostojne Slovenije.  V kratkem nagovoru nas je Damijan Ahlin opomnil: »… Po več kot 1160 letih, množičnih žrtev in z mnogo s solzami prelitega ozemlja, smo Slovenci ponovno samostojni in neodvisni. Vztrajali smo kljub vsem okoliščinam, ne samo političnih ampak tudi socialno kulturnih napadov, Nemcev, Italijanov, Francozov, Madžarov in še drugih. 

Nismo se dali, nismo se pustili. Pripadati Sloveniji in biti član slovenskega naroda, slovenske skupnosti ni enostavno, je čast in ponos vseh nas, katerim se po naših žilah pretaka slovenska kri in nas kliče v slovenstvo. Ni  samo ohranjevanje šeg in navad, jezika. Je tudi čutiti po slovensko, misliti po slovensko in živeti po slovensko kakor so tudi čutili, mislili in živeli naši predniki. In vse to je tudi danes potrebno. Zahvala torej NJIM vsem, z veliko začetnico, ki so dali »vse« za našo zemljo. Klic nam vsem, da z odgovornostjo in neomajnim delom nadaljujemo s tem našim poslanstvom z mislijo, z željo ter pametnim pogledom v bodočnost, naloga ki je potrebna, da bodo tudi  bodoči rodovi sprejeli in spremljali dediščino kot tako in da se bo še vedno slišal vesel ponosni vzklik: SLOVENEC SEM!…«  

Janez Žnidar