Vrtec

Najmlajši so med karanteno, kot vsi drugi, izgubili priložnost srečavati se  s slovenskimi sošolci in tako preko iger pridobiti in bogatiti slovenski besedni zaklad. 

Gospodična Marta je poskrbela, da jo vsako soboto vsaj po Whatsappu slišijo. Pripoveduje jim pravljice, predlaga druge povestice, jim prepeva, bere poezije … A ne samo to. Nudi jim tudi jim nudi vaje »za na mizo« ali pa jih prosi, naj poiščejo doma kakšne predmete določene oblike, barve, ipd. Starši potem posredujejo vzgojiteljici delo svojih otrok.

S kapljicami domačega kroga Marija, Benjamin, Ema, Dante in Faustino pridobivajo v srcih ljubezen do slovenske besede. Letos, bolj kot nikoli prej, je potreben družinski zagon, da se bo naša beseda ohranila. Korajžno naprej!

.

.

Prvi in drugi razred

Letos smo s poukom začeli že 14. marca 2020. Gdč. Lučka in Marija sva nameravali malo  spremenili način poučevanja v 1. In 2. razredu, a nama to ni uspelo, pričela se je karantena in se ji je bilo treba prilagoditi. 

Že naslednji teden sva sestavili učni načrt in otrokom začeli pošiljati naloge po email pošti, ki so nama jih oni po isti poti dopolnjene vračali. Prvo in drugošolci so tako spoznavali razne črke, prepoznavali začetni in končni glas, zlogovali besede, spoznavali dolge in kratke, se naučili pisati vsak svoje ime, nekateri pa tudi priimek. Ko smo spoznali že vse samoglasnike in še par soglasnikov smo začeli sestavljati besede, začeli prebirati prve kratke stavke. 

Ker smo se že malo pogrešali smo se kmalu navdušili na povezovanje potom zoom-a. Prva taka učna ura je potekala v igri “Iskanje zaklada”, med igranjem pa smo ponovili do tedaj naučene črke in začetni glas besed.  

Po zimskih počitnicah smo se zopet povezali in navdušeno poslušali ter ugibali uganke.  Zatem smo imeli še eno učno uro potom zoom-a, pri kateri se nam je pridružil Ivo iz Calafateja; vsak se mu je predstavil, uporabljali smo lutko, ki si jo je vsak učenec sam pripravil.

Vsako soboto sva učencem redno pošiljali nalogo in jo od njih tudi dopolnjeno prejemali. Tako bomo z raznimi dejavnostmi pripravljali  zoom-srečanja večkrat na mesec in tudi nalogo naprej pošiljali.

V prvem razredu sta dve deklici-učenki, v drugem pa je vpisanih pet dečkov.

.

.

Tretji in četrti razred

Vsak teden otroci prejemajo nalogo po e-pošti.

Ob sobotah dopoldne se povežemo za naso učno uro. Najprej se pozdravimo, nato pregledamo naloge, se učimo z igrami, otroci zelo navdušeno berejo različna berila.

Sledijo kakšna vprašanja o tem, kar se prebrali.

Nato razložimo novo snov in se o njej pogovorimo. 

Končno se poslovimo do naslednjega srečanja, ki ga vsi z veseljem pričakujemo.

Gdč. Bernarda Krajnik

.

Peti in šesti razred

Letos nas je presenetil poseben čas… Nismo si predstavljali, kaj nas je vse še čakalo.

Pričeli smo šolsko leto z veliko energije, pa se je kmalu izkazalo, da jo bomo morali še podvojiti… Pandemija je nas, učitelje, postavila pred dejstvo: šolarjev ne bo v šolo, klopi bodo ostale prazne. Kaj pa zdaj? Vsak je segel po svoji domišliji in si utiral novih poti do učencev.

Prve mesece smo plavali in se potapljali ob različnih prijemih: naloge smo pošiljali z razlago preko e-mailov, telefončkov… Pa nam je tehnologija ponudila svojo roko, da smo se lahko povezali v živo preko ZOOM-a. Na hitro se je bilo treba usposobiti, in marsikateri je imel s tem težave.  S potrpljenjem in dobro voljo smo težave premostili. Šola v živo je bolj prijetna, saj razgovor teče neprekinjeno; dvomi in vprašanja se v trenutku lahko rešijo; vsak učenec lahko sodeluje in vse je bolj sproščeno. Pa še branje, pripovedovanje in igrice so na vrsti…

Tako bomo s petim in šestim razredom pripravili virtualno knjigo o Ptičku z dvema kljunčkoma pisatelja Mirka Kunčiča. Sedaj jo beremo in se o njej pogovarjamo, da si pridobimo in ojačimo besedni zaklad. Potem bomo spisali vsebino, narisali like in jim dodali še sneman dialog in glasbeno podlago. Vse to je še v načrtu, ki ga soboto za soboto uresničujemo…

Gdč. Danica Malovrh – pomočnica Leila Erjavec

.

Sedmi in osmi razred

Učenci in učitelji o šolanju na daljavo

Pouk na daljavo… morda nekoč … V fantaziji učencev in učiteljev je bila zamisel, da nam ni treba v šolo. Fizično, mislim. V soboto zjutraj bi še malo potegnili spanje in ne bi nam bilo treba zgodaj vstajati…

Počitnice so mimo, pouk naj se prične!

In glej! Česa takega pa še ne! Mesec marec pri koncu, april končan, velikonočni prazniki, mimo;  maj in junij že zaključena, zimskih počitnic je tudi konec… in še vedno nič. Učiteljica je otroke srečala prvi dan pouka in od tedaj so šole zaprte, nobenega stika ni med sošolci, ne s starši, pa tudi med učiteljicami ni nobenega srečanja. 

Kako pa naj izgleda pouk brez učilnic?

Poskusili smo s poukom na daljavo, preko interneta in elektronske pošte.

A tudi to ni bilo dovolj, kmalu smo videli potrebo po snidenju in družabnosti, čeprav posredno. In tako so nastopile zoom učne ure. 

Seveda je učni program skrčen in prilagojen sistemu po spletu. Moram priznati in pohvaliti pridnost učencev 7. in 8. razreda, Valentin Bruno Bregar, Tadej Grilj (dopisni učenec iz Calafateja), Matej Magister, Adrijan Martens Pugelj, Eva Modic, Cintija Pugelj, Mariano Zupanc, Martin Grilj, Anne Sophie Indihar, Katerina Oblak, Peter Selan in Valentin Selan, ki pridno sodelujejo ter redno in vestno delajo naloge.    

Zanesljivo lahko potrdim, da je delo za učitelje in za učence zahtevnejše in manj učinkovito kot v razredu. Od vsakega izmed nas ta način poučevanja terja veliko iznajdljivosti, inovativne pristope in domiselne rešitve. Občutek razdalje ni le fizična distanca ali pomanjkanje čustvenih stikov. V bistvu je pogrešanje osebnega srečanja učitelj-učenec. Saj na obrazih, pravzaprav v očeh učencev učitelj vidi -in čuti- kaj in koliko je vsak izmed otrok razumel in dojel. Tehnologija, pa naj si bo še tako napredna, tega ne more nadomestiti. Jaz pogrešam učence. Učenci pravijo, da pogrešajo razlago. Skratka, šolanje pred računalnikom ne more -in ne sme- nadomestiti pouka v učilnici, lahko pa je le začasna rešitev, ko so razmere izredne.  

Pouk na daljavo nam pomaga odkriti ali potrditi koliko dobrega, plemenitega, koristnega in spodbudnega so otroci v šoli deležni. Pa tudi to, kaj vse otroci izgubijo, ko ni fizičnega pouka in medsebojnega stika. Da se ne poglobimo še v dejstvo, da je slovenska šola del širše ustanove, kot so slovenski domovi s ponudbo bogatega izbora dejavnosti na vseh področjih, od verskih do družabnih, ter čut pripadnosti, ki ga v naših otrokih in njihove družine ta naša društva razvijajo.

Kdo bi si mislil, da komaj čakamo, kdaj se bodo ponovno odprla vrata naše tako drage Balantičeve šole, ki ponosno vstopa v 70. leto plodnega življenja!

.

Petje

Letos doživljamo drugačno in posebno leto. Z otroki 1., 2. in 3. razreda smo se srečali v pevski sobi le prvo soboto pouka. Zaradi karantene potem to ni bilo več mogoče in smo, ne glede razdalje, še naprej virtualno prepevali. Preko elektronske pošte sva gospodični Ceci in Luči pošiljale pesmi, še posebno take bolj živahne, da bi otroci ne samo jih zapeli, ampak se zraven tudi gibali in kaj zaplesali. Na pomoč so nam priskočile risanke in posnetki z besedili, ki so pomagale obogatiti besedni zaklad.

Kdor poje dvakrat moli. Preko pesmic smo se tudi zahvalili Jezusu in Mariji za naše družine in za zdravje.

Prihodnje tedne bomo imeli virtualne srečanja, da bomo skupaj še naprej prepevali.

Poročali Luči Marinčič in Cecilija Urbančič

.

Vsako drugo/ tretjo soboto sva klicali otroke in vadili pesmi s kitaro ali čisto. Malo smo tudi poklepetali o njihovem učenju, stanju itd. Otrokom sva poslali spletne povezave, da so lahko sledili posnetkom pesmi, besedilu in tudi plesu. Odzvali so se vsi učenci in poslali svoje domače posnetke po whatsappu ali mailu. 

Za očetovski dan smo skupaj zapeli pesem Moj ati. Otroci so izbrali stavek iz pesmi in pripravili posebno lepo “kartico” za očka. Za dan državnosti smo vadili pesmi Slovenija in Za Slovenijo živim in otroci so narisali in okrasili slovensko zastavo. Prilimali so jo v pevski zvezek.

Vsako srečanje je nov izziv in učitelji opazimo, da otroci radi govorijo o svojih izkušnjah v tem posebnem času. Tudi za obletnico Našega doma in za materinski dan bomo zato pripravili poseben program.

Poročali Kristina Šenk in Veronika Malovrh