O Žižku ni kaj dodati. Ogromno je prevedenega v kastiljščino. Ko nas je obiskal v Buenos Airesu so bile dvorane in prostori nasploh premajhni za množico, ki ga je  hotela videti in poslušati.

Prevedena v kastiljščino in na voljo v Argentini so tudi dela Dolarja (priporočam »O glasu« – »Una voz y nada más”), Zupančičeve (»Ethics of the Real: Kant and Lacan«, izdano v prevodu kot »Ética de lo real«), sedaj pa še Renate Salecl (»On anxiety« original, v prevodu »Angustia«, poleg ene prejšnje, ki je kot je zgoraj omenjeno, ne najdemo tu v Argentini). Žal je več pomembnih slovenskih filozofov ne prevedenih v kastiljščino, ali nepoznanih tu v Argentini, naj omenim samo kot primer Tineta Hribarja.

Naj še dodam, in ker je v slovenski filozofiji zelo prisoten Lacan, da je v svetu Lacanstva Slovenija kar dobro poznana – sam Jacques Alain-Miller je tu v Buenos Airesu l. 1989 omenil, da je Slovenija še bolj »lacanska« kot Argentina.

Bivša soproga Slavoja Žižka, Renata Salecl je obiskala Argentino in bila prisotna na predstavitvi svojega dela. Korošica, rojena v Slovenj Gradcu 9. 1. 1962 je filozofinja, sociologinja in pravna teoretičarka. Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, profesorica na Birkbeck College Londonske univerze. Vsako leto predava o psihoanalizi in pravu na pravni fakulteti Benjamin N. Cardozo (New York), in poleg tega vodi tečaje o nevroznanosti.

V 15 jezikov so prevedene njene knjige, in lani je bila izvoljena kot članica Slovenske znanstvene akademije.

Tu je 11. avgusta predstavila svojo knjigo o tesnobi v kastiljskemu prevodu v Centro Konex  s predavanjem o “tesnobi v moderni družbi”. Intervju je pred nabito veliko dvorano odlično vodila Flavia Pittella, po vprašanju v kastiljščini ga sama prevedla Renati v angleški jezik in nato spet  v tukajšnji jezik prevedla odgovor zelo dobra prevajalka.

Na sejmu je založba imela na voljo premalo izvodov,  zmanjkalo jih je, in seveda so večjo naklado imeli ostale dni do konca tega festivala založnikov. Sploh je bil sejem velik uspeh, kar mučno je bilo sprehajati se skozi gnečo  po stojnicah in si ogledati vse razstavljeno. Slovenija je bila prisotna z dvema knjigama Slavoja Žižka in seveda z “Angustia” (Tesnoba) Renate Salecel – če nisem spregledal še katere druge, poleg prevodov in dvojezičnih izdaj naših že poznanih založb “A pasitos del fin del mundo” in “Gog y Magog”, tudi s stojnicama na sejmu.

Na omrežju: https://en.wikipedia.org/wiki/Renata_Salecl
https://www.infobae.com/cultura/2018/08/11/renata-salecl-la-ideologia-que-promueve-la-felicidad-aumenta-radicalmente-la-infelicidad-de-las-personas/
https://www.lanacion.com.ar/2158729-los-sentimientos-de-inadecuacion-y-de-angustia-se-han-vuelto-abrumadores

in seveda še druge.

Rok Fink

Please follow and like us: