Zlati jubilej je Društvo Slovenska Pristava obeležilo tudi z izdajo zbornika, v katerem so povzete bogate dejavnosti, ki so se vrstile v Domu. Zbornik je na Slovenskem dnevu predstavil Dominik Oblak.
__________________________
Dober dan in lep pozdrav vsem skupaj!
Ko smo lani praznovali 49. obletnico smo premišljevali, kaj bi lahko posebnega naredili za zlato obletnico. Pa smo se odločili, da pripravimo kakšno brošuro ali zbornik v katerem bi predstavili zgodovino našega društva.
Dobil sem to nalogo a, ker je zelo zahtevna in potrebuje strokovni zgodovinski pogled na to dobo 50 let, smo prosili za pomoč zgodovinarja iz Slovenije prof. Jožeta Dežmana. In njega smo tudi prosili, da bi danes ta zbornik tukaj predstavil.
Zato vas prosim malo potrpljenja, saj bo kmalu tukaj med nami… ( malo se je zakasnil…)
Po pravici povedano, imamo njegovo sporočilo po WhatsAppu, da je že tukaj med nami, a mi ga še nismo mogli najti. Ne vem, če ga je kdo od vas videl…saj ga poznate… plešast … z očali…
Jasno je pisalo na mobilcu: »Sem že na Slovenski Pristavi… na Slovenski Pristavi v Clevelandu…”
Edvard, sem ti rekel naj mu pošlješ točen naslov! Verjetno je šel na google in prvo kar se mu je prikazalo je bila Pristava v Clevelandu. No, mislim, da gospoda Dežmana danes ne bo tukaj. Bom pa moral kar jaz predstaviti zbornik.
Najprej moram razjasniti dvom, ki marsikoga tare. Kako to, da Pristavčani praznujemo zlato obletnico, ko pa vsi drugi domovi praznujejo 60 letnico ali še več?
Pristavčani danes praznujemo 50 let DRUŠTVA Slovenska Pristava. To se pravi, da se društvena zgodovina prične leta 1967. Kar je bilo prej pa je prazgodovina, čeprav se to ne sliši zelo lepo, ker je gotovo tudi kdo od vas prihajal sem, še v prazgodovini. Morda je bolje, da rečemo: pred našim štetjem in po našem štetju. Torej, danes je 29. oktobra leta 50, po našem štetju…
Za pripravo tega zbornika smo na sejah obujali spomine na tiste lepe otroške čase, na osebe , ki so nas vodile in zaznamovale. Iskali smo dokumente: zapisnike sej, pristavsko kroniko, ki jo je pisal g. France Pernišek, Glas s Pristave, ki je izhajal nekaj let. Pogovarjali smo se tudi s prvimi člani odbora in z drugimi osebami, ki so pripomogli k rasti in razvoju naše Pristave… V veliko pomoč nam je bil fotografski arhiv, saj so fotografije kar same od sebe govorile in nas popeljale v preteklost.
Kaj vse smo zvedeli ob listanju teh dokumentov. Na primer, kako je bilo leta 1951, ko so Slovenci kupili Pristavo. Kaj so tukaj našli? Staro »kreolsko« hišo, velik travnik, nekaj dreves, zadaj pa mogočni ombu. Nekateri, ki so v prazgodovinskih časih hodili sem, so nam povedali, da so se zadaj, kjer je zdaj nogometno igrišče, pasli konji in tudi kakšna krava. Dinozavrov niso videli… vsaj živih ne.
Zanimivo je, kako se je podoba Pristave spremenila tekom teh 50 let. Komaj pogledamo na vrt, nam nekaj manjka. Ombuja ni več, imamo pa tega zraven. Tisti, ki ste poznali prejšnjega pa verjetno soglašate z menoj, da je tale ombu, v primerjavi s prejšnjim, še v plenicah.
Izvedeli smo tudi, da so leta 1962 postavili pločevinasto stavbo s pokritim odrom, ki je potem služila kot skladišče. Zato smo jo vsi poznali kot »galpon«. V tem »galponu« pa so bili koncerti, nastopi, srečolovi. Še sveti Miklavž je tja prišel! Takrat so tudi otvorili otroška igrala. Takole je pisalo: tobogan, gugalnice na verige, gugalnice na deske in pa štirikrožni krogotek ali kot smo mu otroci pravili: ringlšpil. Se ga še spomnite?
Bilo je vedno več Pristavčanov in prostori so postali pretesni. Potrebno je bilo zgraditi nove prostore. Leta 1966 je bilo ustanovljeno Društvo Slovenska Pristava, ki se je zavzelo za gradnjo novih prostorov. Ker niso imeli finančnih sredstev se je gradilo počasi. Vsak korak je bil velik napredek! Veliko je bilo osebnega in podarjenega dela. Lahko rečemo, da je Slovenska Pristava s srcem zgrajena. Od prvega odbora izpred 50 let so še med nami ga. Marjana Batagelj, g. France Rant in g. France Zurc. Zaslužijo si močan aplavz.
Nismo se pa samo gradnji posvečali. Bilo je in je še veliko drugih dejavnosti: Prešernova šola, gledališče, pevski zbori, folklorne skupine, mladinske organizacije… O vsem tem boste pa lahko podrobno brali v zborniku, kjer smo hoteli predvsem s slikami pokazati kako se je razvijalo pristavsko življenje skozi teh 50 let. Morda se bo kdo od vas našel na kakšni fotografiji.
Rad bi se zahvalil vsem, ki ste na katerikoli način pripomogli pri pripravi našega zbornika.
Posebno še: Nadici, Moniki, Maruči za sodelovanje in prispevke in Saši Golob za oblikovanje zbornika. Posebna zahvala tudi Tjaši Lorbek za lektoriranje.
Hvala za vašo pozornost in uživajte ob branju našega zbornika!
Dominik Oblak
