“Naša mladina je zelena veja, na kateri sloni vsa naša emigracija. Če ta veja usahne, usahnemo vsi!”
Tako je o pomenu slovenskih šol povedal Miloš Stare, prvi predsednik društva Zedinjena Slovenija in ustanovitelj Svobodne Slovenije.
Slovenski begunci so se takoj po tem, ko so zapustili drago domovino zavedli pomembnosti nadaljevanja šolanja in vzgoje svojih otrok in mladih in zato so že v času življenja v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji organizirali sistem šolskega pouka.
Kmalu po prihodu v Argentino so zaznali, da je za ohranjanje materinščine potrebno kaj več kot samo pogovor v domačem krogu.
Prvi tečaji, pri katerih so začeli zbirati otroke z namenom pouka so nastali že leta 1949, iz njih so se razvile sobotne slovenske šole, kasneje tudi tečaj za srednješolce. Namen teh šol je leta 1963 bil opisan tako:
- Buditi pri otrocih slovensko zavest.
- Naučiti otroke slovensko brati in govoriti.
- Izoblikovati slovensko sestavino otrokove osebnosti.
- Oploditi otrokovo kulturo s slovenskimi vrednotami.
- Narediti most med starim in novim.
- Seznaniti otroke s stvaritvami slovenskega kulturnega genija.
Sobotne slovenske šole so tudi danes ponos naše skupnosti, zato si tudi v času, ko z večjo težavo novim generacijam posredujemo slovenski jezik in naše kulturno izročilo, še naprej prizadevamo, da gojimo to bogastvo.
Na naslednjih straneh sledi pričanje o delovanju naših šol v letu 2023 v besedi in fotografijah. Skozi desetletja se izzivi spreminjajo, ostaja pa živa ljubezen do slovenskega naroda in jezika, ki jo te šole vsako soboto udejanjajo.
Čestitamo jim za opravljeno delo v letu 2023!
