Slovenska poezija je bila prisotna na Mednarodnem knjižnem sejmu v Buenos Airesu, in to v ponedeljek prvega maja. »La noche eslava« je bil dogodek krščen in na programu je bila književnost Rusije, Bolgarije, Poljske in seveda naša.
Pablo Arraigada je predstavil zbirko »Biblioteca Eslovena« založbe »A pasitos del fin de este mundo« iz mesta Quilmes. S finančno pomočjo Trubarjevega sklada so bile do sedaj izdane tri knjige: »La canción eslovena” (Karel Destovnik-Kajuh), “Romance primaveral y otros poemas” (Josip Murn) in “Baladas y romances” (Anton Aškerc). Prvi dve knjigi sta dvojezični, slednja je pa samo v kastiljskem prevodu. Omenil je tudi eno delo objavljeno v zbirki “Eslavanguardi”, v katerem Bolgarec Geo Milev v poeziji September opiše prvi protifašitičen upor na svetu. Bral je Bearley-a Stone-a, Milev-a (odlomke “Septembra”)” in pa, v slovenščini, Murnovo “Od Save mrzel veter že zavel je”.
Brez Julie Sarachu pa skoraj ni literarne prireditve o slovenski pesnitvi. Prodajale so se zbirke založbe Gog y Magog, za katere že vsi vemo. Julia se nam je predstavila z recitacijo prevodov v kastiljščino. Prebrala je kratko antologijo pesmi Karla Destovnika-Kajuha z nekako uprizoritvijo trenutka, ko bi bil Kajuh padel pod nemško kroglo, potem tudi Svetlano Makarovič in pa Sašo Vegri (vsi Julijini prevodi s pomočjo Mojce Jesenovec pri Makarovičevi in podpisanega pri ostalih drugih dveh). Z nizom izbranih pesmi je želela nekako predstaviti zgodovinski potek od druge svetovne vojne do povojnega položaja, in tako naprej do eksistencijalizma Makarovičeve. Predstavitev teh zgodovinsko-literarnih procesov povezanih s socialno-političnimi, je nekako osnutek obširnejšega dela, ki je njena doktorska teza na Buenosaireški univerzi. Za branje v slovenščini je priskočila na pomoč Maja Vuksanović, tako kot pri omenjeni uprizoritvi.
Za zaključek je Daniel Inger s svojo harmoniko izvajal slovanske pesmi. Med publiko, ki je napolnila prostor, sta bila tudi slovenski častni konzul v Paraná Carlos Bizai in soproga, žal pa, kot običajno… nič “naše” udeležbe.