V soboto, 6. aprila, smo se prvič zbrali na Pristavi in z veseljem začeli tečaj slovenskega jezika za odrasle.
Letos smo bili razdeljeni v tri skupine. Nižjo raven in najstnike je učila Monika Češarek Kenda, medtem ko je Andreja Šeme Mele učila višjo raven. Nismo odprli skupine za začetnike.
Nižje ravni so se udeležili štirje študenti, višje šest študentov in najstnikov je bilo tudi šest.
Leto za letom so vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do slovenskih korenin tako močni, da premagajo vse težave. Ni samo učenje jezika, je tudi doživljanje preko različnih dejavnosti.
Pred poukom vsako soboto molimo in pojemo slovensko himno. Potem vsak nekaj pove po slovensko, včasih se med seboj tudi sprašujejo in nastanejo zanimivi dialogi. Vse to bogati znanje.
5. maja je bilo slovensko romanje v Lujan, na kar smo se pripravili z dvema Marijinima pesmima: Spet kliče nas venčani maj in Marija skoz´ življenje.
1. junija smo se udeležili Dneva odprtih vrat, ki so ga skrbno pripravile učiteljice Prešernove šole. Otroci so nam pokazali, kaj vse so se naučili o domačih živali na izletu na kmetijo. Tudi mi smo obogatili besedišče.
29. junija, po prazniku državnosti, smo pripravili posebno uro, okrasili razred in se pogovarjali o navadah. Peli smo Slovenija, od kod lepote tvoje, Ponesimo v svet ime Slovenija in Za prijatelje.
21. septembra, na dan študentov, smo imeli kuharski tečaj. Tokrat smo se naučili pripravljati krofe. Tečaj je vodila Cvetka Češarek Tomaževič. Ocvrte in nadevane krofe so odnesli domov in jih delili s svojimi domačimi.
19. oktobra smo imeli najprej pouk kot vedno. Potem smo prisostvovali vaji igre Vnukinja, ki se je predstavila na obletnici Pristave 27. oktobra. V soboto, 26. junija, smo imeli posebni pouk na temo igre. Veselo je bilo videti, kako že razumejo in se izpopolnjujejo s takimi dejavnostmi.
9. novembra smo dobili obisk dveh duhovnikov, ki pojeta pri zboru Oremus. Študenti so se predstavili po slovensko in spet pokazali svoje znanje. Duhovnika sta se zelo zanimala in jih tudi malo spraševala.
23. novembra smo zopet dobili obisk. Imeli smo čast, da je na Pristavo prišel škof msgr. Andrej Saje iz Novega Mesta in z njim številna skupina slovenskih turistov, ki so prvič bili v Argentini. Študenti so se pripravili in se spet po slovensko predstavili. Povedali so pogumno in še več kot duhovnikoma. Vsi obiskovalci so bili zelo navdušeni, ker so se čudili, kako ljubimo Slovenijo.
30. novembra smo pa šli na turistični izlet v Slovensko hišo. Večina je ni poznala, zato smo sklenili, da bi bilo to za zaključek letošnjega leta. G. Robert Brest nas je lepo sprejel in razložil, kako je vse to nastalo. Opisal je na kratko zgodovino Slovenske hiše. Ogledali smo si vse prostore: dvorano, jedilnico, kuhinjo, šolske prostore, kapelo in zakristijo. Potem smo šli v cerkev in g. Robert nas je blagoslovil. Povedal nam je tudi malo zgodovine cerkve Marije Pomagaj. Nato smo šli k orglam, kjer je g. Robert igral oz. spremljal dve pesmi, ki smo ju prav posebno pripravili: Angelovo češčenje in Sveta noč. Veseli smo odšli na Pristavo, kjer smo jedli argentinske empanade. Pogovarjali smo se o vsem, kar smo doživeli. Prejeli so potrdila vsi, ki so izpolnili 75 % prisotnosti.
Šolskih ur je konec, a ne slovenskih besed, pesmi in navad. Sklenili smo, da bomo tudi med počitnicami brali slovensko in poslušali slovenske pesmi. Nasvidenje prihodnje, deseto leto Slovenščine za vse na Pristavi!
Monika Češarek Kenda
