Pa je prišel mesec november in z njim uprizoritev otroške igre ter zaključno kosilo. Tako je vsako leto, odkar je pred štirimi leti nastal tečaj za odrasle.
Po dolgem učenju slovenskega jezika preko igre (zaimki, skloni, samostalniki, pridevniki, glagoli, število, spol, skratka vse, kar je v zvezi s tem) smo jo končno predstavili otrokom in odraslim, ki so nas z radovednostjo prišli pogledat. Letos smo uprizorili dve pravljici v eni z naslovom »Rdeča kapica in velika repa«. Bilo je veliko nastopajočih, ker je tudi študentov več kot prejšnja leta. Take igre pomagajo pri učenju preprostega besedišča in da se tudi bolje spoznamo. Vsakič smo bolj navdušeni. Še med tednom smo se zbirali, da smo vadili in pripravili scenski prostor. V soboto, 17. novembra, je Monika Kenda najprej vse lepo pozdravila, pokazala je pravo repo in jo z otroki opisala. Zaslišala se je prijetna glasba in napovedovalka je prebrala uvod. Takoj zatem se je igra začela. Otroci so bili ves čas tako pozorni, da so odgovarjali igralcem. Vsi so strmeli in začudeno ter veselo gledali, kako se odvija ta nekoliko drugačna zgodba. Namen vsega tega je pokazati, kaj se lahko s trudom doseže. To naj bi bil neke vrste zaključni izpit.
V soboto, 24. novembra, smo se spet zbrali na Pristavi, da smo si ogledali posneto igro. Nato je Monika vprašala študente, kako se jim je zdela ta izkušnja. Razvil se je pogovor in slišali smo nekaj anekdot. Vsi so se že bolje poznali. Potem jim je razdelila potrdila o tečaju slovenščine. Končno smo postavili mize in v lepi družbi skupaj kosili ob slovenski glasbi. Izžrebali smo kuhinjsko krpo s slovensko abecedo, ki jo je zadela Karolina Štefanič. Luštno je bilo!
Tako je prišel konec novembra in z njim konec tečaja slovenščine. Zaslužili smo si lepe počitnice, da si naberemo moči za prihodnje leto.
Monika Češarek Kenda
