Ja, vedno. Po “koronskem odmoru” sem bil spet tam, v Sloveniji, in prijatelj iz Vojnika me je povabil na ogled orglarske delavnice. Ker pozna lastnika in direktorja tega podjetja ter ve, da me glasba in glasbila zanimajo, je prosil gospoda Škrabla, ali jih lahko obiščeva, na kar je le-ta vljudno pristal. Nikoli si ne bi mislil, da v Sloveniji sploh obstaja orglarska delavnica (glede na velikost bi lahko rekli skoraj tovarna). Še manj pa, da je tako velika in pomembna.
Po krajevnih cestah sva med lepo urejenimi štajerskimi vasicami prispela do neke hiše v Rogaški Slatini, pred katero je na plakatih pisalo “Škrabl”. Po vljudnem sprejemu, postrežbi ob sejni mizi v prijetni sobi z razgledom, naju pride pozdravit sam Anton (Toni) Škrabl, ki nekoliko pove o podjetju, nato pa pokliče tehnika, da nama podrobno razkaže oddelke delavnice. V njegovem spremstvu sem si torej lahko ogledal izdelke, načrte, končane piščali, livarno (sami tudi vlivajo in mešajo kovine, npr. svinec in kositer), naprave nasploh, klaviature, končane instrumente itd., ter še posebno žerjav, delo prav mojega vojniškega prijatelja. Na koncu je bil obešen tudi evropski zemljevid, na katerem so z bucikami označeni vsi kraji, kjer so postavljene Škrablove orgle – ponekod ni več prostora za te bucike!
Povprašajmo še samega Antona Škrabla, kako in kdaj je začel s to dejavnostjo:
– A. Š.: Po končanem šolanju v Nemčiji za izdelavo in restavriranje klasičnih orgel sem leta 1990 ustanovil lastno podjetje z dvema zaposlenima. Glede na to, da smo bili v tistem času v osamosvojitvenem procesu od Jugoslavije, nam je bil trg naklonjen, predvsem za izdelavo klasičnih orgel v slovenskih cerkvah, zato smo se tudi zelo hitro razvijali tako v tehnološkem kot tudi v tržnem smislu.
Že leta 1991 smo izvozili prve orgle, in sicer v Avstrijo, kar nam je odprlo pot prodaje tudi na zahodni del Evrope. Hkrati smo tehnološko razvijali delavnico in usposabljali nove mojstre za izdelavo tega inštrumenta. Tako smo v tem obdobju postali ena izmed največjih orglarskih delavnic na območju Evrope. Že v desetih letih ustvarjanja naše delavnice nam je uspelo izdelati 90 mogočnih orgel doma in v tujini. Dandanes imamo orgle že na vseh kontinentih, a žal še ne v Argentini. Danes imamo postavljenih že skoraj 500 orgel po vsem svetu.
– R. F.: Omenili ste, da ste se svoj čas ukvarjali tudi s petjem.
– A. Š.: Ja, res je, s petjem sem se ukvarjal že od rane mladosti. Že v dijaških letih sem se pridružil Cerkvenemu pevskemu zboru Rogaška Slatina ter moškemu pevskemu zboru. Prav tako pa sem obiskoval glasbeno šolo, smer orgle in zborovodstvo, na Teološki fakulteti v Mariboru, kar mi je omogočilo, da sem pozneje lahko bil organist in zborovodja v domačem kraju. Glede na to, da so bili na tej fakulteti dejavni tudi profesorji iz opere, sem dobil povabilo za solista v operi, vendar je to povabilo sovpadalo z mojo odločitvijo, da grem na študij za izdelavo in restavriranje orgel v Nemčijo, za katerega sem se potem tudi dokončno odločil.
Prav tako pa sem sodeloval in korepetiral pri različnih pevskih zborih iz okolice. Kot zborist in solist trenutno še sodelujem pri Obrtniškem moškem pevskem zboru Šmarje pri Jelšah, katerega pobudnik in ustanovitelj sem bil. Če mi čas dopušča, pa še vedno rad pristopim k različnim vokalnim skupinam za priložnostne nastope.
– R. F.: Izvedel sem, da v tem času postavljate orjaške orgle na Poljskem.
– A. Š.: Z razpoznavnostjo našega podjetja na domačih in tujih trgih in našo kreativnostjo nam je resnično uspelo pridobiti projekt izdelave novih orgel v koncertni dvorani v Katovicah na Poljskem, ki spadajo med največje na evropskem tržišču.
Že sama velikost orgel s 108 registri in V-manuali je impozantna, saj merijo v višino 13 metrov, široke so dobrih 9 metrov in globoke 8 metrov. Za ta inštrument pa smo narisali več kot 1.800 m2 načrtov. Za orgle je bilo potrebno izdelati več kot milijon različnih majhnih in večjih delov orgel, ki jih je bilo potrebno nato sestaviti, v inštrument pa je vgrajenih skoraj 8.000 kositrnih in lesenih piščali, od dolžine 1 cm pa vse do 12 metrov.
Naj omenim, da vsake orgle sestavimo dvakrat, in sicer prvič doma v delavnici, kjer imamo veliko montažno dvorano, potem jih je potrebno razstaviti in še enkrat postaviti na končni lokaciji postavitve. Pri teh orglah je bila tudi logistika zelo zahtevna, saj smo vse dele orgel prepeljali na končno destinacijo v kar petnajstih 40-čeveljskih kontejnerjih.
V letošnjem letu smo orgle postavili in jih tehnično usposobili na končni destinaciji v dvorani v Katovicah, tako da že funkcionirajo in so pripravljene za nadaljnja dela, kot so intonacija in uglaševanje. Glede na zasedenost dvorane pa bomo ta končna dela izvedli v letu 2022, v poletnih mesecih.
Veseli in ponosni smo, da naše orgle blestijo tudi v tako prestižnih dvoranah.
– R. F.: In ne samo običajne orgle na meh, tudi elektronske izdelujete, celo neke »hibridne«.
– A. Š.: Tudi izgradnja klasičnih mehanskih oz. elektro-mehanskih orgel pridobiva v zadnjem obdobju na razvoju v smislu dodatka električne tonske in registrske trakture, vključno z dodatkom računalniških pomnilnikov. To pomeni, da organist pri velikih orglah ne potrebuje več pomočnikov za registracijo registrov med igranjem, temveč lahko to naredi sam s pomočjo elektronike. Tudi zmožnost upravljanja preko WLAN-a s pomočjo tablic in pametnih telefonov je tako vse bolj priljubljeno, zlasti med mladimi organisti, ki lahko na ta način igrajo še bolj kompleksne skladbe in pripravijo še bolj impozantne koncerte.
Da bi zagotovili nadaljnji obstoj podjetja in pripravili osebje za prihodnost, so bile potrebne tudi velike naložbe v digitalizacijo ter v ukrepe za usposabljanje in nadaljnje izobraževanje. Tržišče za elektronske orgle hitro raste, kajti ti inštrumenti so cenovni dostopni širokemu krogu potencialnih kupcev. V podjetju Orglarstvo Škrabl, d. o. o., smo se zato odločili za lasten razvoj hibridnih in elektronskih orgel, ki smo ga v letu 2020 tudi dokončali. Prav tako nam je uspelo pridobiti več certifikatov, in sicer poleg ISO 9001:2015 še CE-certifikat za EU in MET-certifikat za ameriški trg. V letu 2022 pričnemo z aktivno prodajo teh inštrumentov po vsem svetu. Zanimivost tega inštrumenta je, da smo sami izdelali in posneli zvoke registrov na naših lastnih, klasičnih orglah. Prednost tega inštrumenta pa je, da je le-ta cenovno dostopen vsakemu kupcu.
– R. F.: Imate v bližnji prihodnosti kako novo naročilo?
– A. Š.: Veseli smo, da imamo v podjetju že naročila novih orgel do leta 2024, kar nam omogoča stabilnost in fleksibilnost obratovanja naše delavnice.
Trenutno smo s prodajo orgel najbolj aktivni na hrvaškem in poljskem trgu, ki so vključno z Argentino in Brazilijo ene izmed najbolj katoliških držav na svetu. Med drugim imamo v proizvodnji orgle iz katedrale Đakovo, ki so največje pnevmatske orgle v Evropi, prav tako pa izdelujemo orgle za Baziliko in cerkev sv. Duha v Zagrebu.
Naj omenim, da je naslednji večji projekt med drugim za Glasbeno akademijo v Katovicah, prav tako se nam zelo odpira trg na Češkem, kjer rekonstruiramo in izdelujemo četrte največje orgle v Evropi. Prav tako pa imamo v tej državi še nekaj drugih naročil.
Že več kot deset let pa delujemo na angleškem tržišču, kjer smo v teh letih izdelali že več kot 50 večjih in manjših orgel.
Zanimivo je, da smo prav v tem letu podpisali tudi pogodbo za izdelavo novih orgel v koncertni dvorani St. Peterburgu, prav tako pa dobro sodelujemo z državami Beneluksa, Nemčijo in Avstrijo, saj imamo tam postavljenih zelo veliko različnih inštrumentov.
Pravkar končujemo tudi manjši projekt za ameriški trg, vsekakor pa vsako leto izdelamo in restavriramo nekaj inštrumentov za domači slovenski trg.
Ponosen in vesel sem, da nam je v teh težkih časih korone uspelo dolgoročno zapolniti našo proizvodnjo z novimi naročili, kar nam predstavlja nove izzive za prihodnost.
– R. F.: Hvala za vaš čas in gostoljubnost! Želeti vam še več uspeha je skoraj odveč, saj je samoumeven, a veliko novih naročil in dobro poslovanje pa zagotovo! Slovenija in Slovenci smo lahko ponosni na vas in vaše podjetje!
– A. Š.: Spoštovani g. Fink, vesel sem bil vašega obiska na sedežu naše delavnice v Rogaški Slatini, kjer sva se tudi osebno spoznala in kjer ste se lahko še bolj podrobno seznanili z našo dejavnostjo. Prav tako pa tudi iskrena hvala za povabilo k intervjuju za vaš časopis.
Pošiljam lepe pozdrave vam in vsem ostalim slovenskim izseljencem iz prelepe Slovenije!
Rok Fink
Lektoriranje Tjaša Lorbek
