Slovenska kulturna akcija je lanskega 21. oktobra posvetila kulturni večer v Slovenski hiši predstavitvi spominov rajnega kulturnega delavca prof. Alojzija Geržiniča Od Save do Srebrne reke.
To je bila prva knjiga iz nove knjižne zbirke, za katero se je odločila založba Mladika iz Trsta. Ta založba od leta 1957 redno izdaja osem do desetkrat na leto revijo Mladika, leta 1961 pa je izdala tudi svojo prvo knjigo. Sledile so nove, redko posejane izdaje. Do razmaha objav pa je prišlo po letu 1991, ko je začela italijanska država pravičneje podpirati kulturne dejavnosti slovenske manjšine, v matični državi Sloveniji pa se je končalo diskriminatorsko podpiranje le levičarskih ustanov in organizacij v zamejstvu. Tisk pa je začel tudi svobodno krožiti prek državnih meja.
Spomini prof. Geržiniča so izšli leta 2015 v zbirki Zapisi iz zdomstva (naslov je povzet po naslovu znane knjige Franceta Papeža), ki je posvečena spominom in pričevanjem Slovencev po svetu in jo ureja tržaški časnikar Ivo Jevnikar. V naslednjem letu (2016) so v drugi knjigi zbirke izšli spomini danes 92-letnega časnikarja in pesnika Pavleta Borštnika iz Clevelanda Moj čas.
Prejšnji mesec je v Trstu izšla tretja knjiga, ki se po Argentini in ZDA v dobršni meri dotika Kanade. Gre za knjigo Skozi taborišča do sreče. Glavni avtor je 95-letni Jože Mihevc iz Toronta. Pred leti je svoje spomine objavil v angleščini. Na pobudo knjižničarke dr. Rozine Švent iz Ljubljane jih je za to knjigo bistveno obogatil, ona pa je pridobila še pričevanji njegove sestre, danes 92-letne Milke Mihevc Koščak, in že pokojnega brata Toneta Mihevca. Dodala je še odlomka iz zgodovinskih pričevanj dr. Janeza Zdešarja o Teharjah in dr. Marijana Marolta o begunskih taboriščih v Senigallii in Barletti. Vsa besedila je opremila z uvodom in opombami.
V knjigi Skozi taborišča do sreče se pred nami razgrinja zgodba o hudih preizkušnjah in nato družbenem dvigu članov preproste kmečke družine iz Notranjske, ki je okusila težko življenje rojakov, ki so po prvi svetovni vojni prišli pod Italijo, nato se je izselila iz Hruševja pri Postojni preko meje v Cerknico, okusila revščino v predvojni Jugoslaviji, nato pa naravnost usodno zarezo vojne in revolucije.
Maja 1945 so se vsi trije avtorji podali proti Avstriji. Jože je šel skozi avstrijska, Milka skozi italijanska begunska taborišča, Tone pa je bil kot domobranec vrnjen v Jugoslavijo in je preživel teharsko tragedijo. Jože in Milka sta se nato izselila v Kanado, Tone je ostal doma.
Knjigo, ki šteje 255 strani in vsebuje številne dokumentarne fotografije, so krstno predstavili 5. aprila v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani.
Kot je v uvodnem pozdravu povedal predsednik SSK dr. Boris Pleskovič, je bila to verjetno zadnja javna prireditev v tistih zelo lepih in središčnih prostorih, saj je ljubljanska občina prodala stavbo Banki Slovenije in si morajo dosedanji uporabniki v najkrajšem času najti nove sedeže.
Sledil je pozdrav ravnatelja založbe Mladika Marija Maverja. Ob okrogli mizi, ki jo je povezoval Ivo Jevnikar, so si nato sledili posegi urednice knjige dr. Rozine Švent, poznavalke opisanih krajev in ljudi mag. Andreje Mele iz Cerknice in daljnega sorodnika treh avtorjev, strokovnjaka za krasoslovje in jamarstvo dr. Andreja Mihevca. Sledil je še krajši, a zelo zanimiv razgovor.
Knjigo bodo predstavili 17. aprila še v Cerknici, julija pa je v načrtu pogovor o knjigi in o Slovencih v Kanadi še na srečanju Pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Udeležil se ga bo tudi sin Jožeta Mihevca, dolgoletni občinski svetnik v Torontu, dr. teologije in etike Joe Mihevc.
Četrta knjiga zbirke Zapisi iz zdomstva, ki bo izšla pred koncem leta, bo spet iz argentinskega ustvarjalnega okolja in bo nosila naslov Spomini in misli. Napisal jo je rajni pesnik in prevajalec Branko Rebozov (Sevnica, 1926 – Buenos Aires, 2012).
Ivo Jevnikar
