O Julii Sarachu ni potrebno posebnih pojasnil, saj je dobro poznana med nami. Lahko dodam, da pripravlja doktorat v književnosti na Buenosaireški univerzi na slovensko temo, a to ni predmet tega poročila.

V sredo 5. aprila je bila prisotna kot panelist pri srečanju v Muzeju MALBA (Museo de Arte Latinoamericano) pod naslovom »Sonoridades distantes – Traducción y poesía«, na katerem se je razpravljalo o razlikah zvoka pri poeziji drugih jezikov in pa o problemih pri prevajanju (čemu polagamo več pomembnosti, ko ni možno vsega upoštevati: ritmu, rimi, točnemu pomenu?). Julia (s pomočjo gospe Maje Vuksanović, ki je brala v slovenščini) je izbrala Gradnika. Mimogrede se je omenilo tudi kolosalno delo dr. Tineta Debeljaka s prevodom Martina Fierra. Ostala dva panelista sta pa obravnavala japonščino (Liliana Ponce) in nemščino – starodavno in sodobno (Léonce W. Lupette). Moderator je bil Jorge Fondebrider, med drugimi tudi ustanovitelj kluba literarnih prevajalcev v Buenos Airesu (Club de Traductores Literarios de Buenos Aires). Čeprav je potekala razprava na visokem tehničnem nivoju je bila tudi za “laika” zanimiva in poučna. Kot običajno pri takih srečanjih – minimalna udeležba Slovencev.

Iz Slovenije sta nas obiskala Ana Toroš in Miha Zobec.

Kot predavatelja sta se udeležila konference o migracijah »Heritages of Migration: Moving Stories, Objects and Home | Buenos Aires, Argentina | 6 – 10 April 2017« (celotno informacijo dobiš na sledeči povezavi: https://heritagesofmigration.wordpress.com/conference-progamme). Ciklus je sicer potekal v angleščini. Žal je bila otvoritev ravno 6. aprila, na dan splošne stavke, zato so morali premestiti lokacijo, a srečanje se je vseeno izvršilo.

aprila sta obiskala lektorat slovenkega jezika na Filozofski fakulteti Buenosaireške univerze, kjer ju je predstavila Tjaša Lorbek pred polno učilnico.

Na obeh predavanjih je Ana spregovorila o Alojzu Gradniku in o njegovem sorodniku po materini (furlanski) strani Eduardu Dugheriju, ki je bil rojen in je živel v Argentini. Oba sta bila književnika in sta si dopisovala proti koncu tretjega desetletja 20. stoletja. Na predavanjih je osvetlila njune literarne stike in seveda omenila kako naprej poteka njeno raziskovanje v tej smeri. Miha Zobec, ki je pa predaval v kastiljščini, raziskuje o razmerah slovenskih priseljencev v Argentini iz medvojnega časa, o njihovih povezavah tu v tujini, medsebojnih in s sorodniki v domovini, o povezanosti z domačim krajem in o čutu pripadnosti – ne toliko naciji kot domačemu kraju, vasi, mestu. Njegova raziskava temelji na preučevanju osebne korespondence in ustni zgodovini.

Njuna življenjepisa sta preobširna za to poročilo: o Zobcu naj samo omenim, da je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na univerzi v Mariboru in bo kmalu tudi zagovarjal doktorat s področja zgodovinopisja, sicer pa je bil od 2007 dalje dopisnik iz Slovenije za radio Triglav v Buenos Airesu. Z vprašanjem izseljevanja v Argentino se je ukvarjal v diplomski nalogi, ki je kasneje izšla tudi v knjižni obliki pod naslovom “Nevidni in pozabljeni: raziskava o izseljevanju v Argentino med svetovnima vojnama na primeru vaške skupnosti Pliskovica”. Kasneje je svoje zanimanje poglobil in prav te izsledke nadaljnih raziskovanj predstavil na omenjeni konferenci. Dr. Ana Toroš je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na temo »Alojz Gradnik in romanski ter germanski svet«. Izdala je dve znanstveni monografiji: leta 2011 »Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja«, za katero je prejela nagrado Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, in pa o Gradniku pod naslovom »O Zemlja sladka, kamen, zrno, sok«, za katero je bila nagrajena od Občine Brda. Predava in raziskuje na Univerzi v Novi Gorici in vodi doktorski program »Humanistika«.

Rok Fink