V nedeljo, 23. novembra, bomo Slovenci lahko volili na zakonodajnem referendumu, na katerem bomo glasovali o uveljavitvi zakona o evtanaziji. Čeprav  levičarska vlada skrbno pazi, da ne uporablja besede “evtanazija”, zakon, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 24. julija 2025 ini so ga imenovali “zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja” ni nič drugega kot zakon, ki uveljavlja evtanazijo. Vlada, ki ni sposobna Slovencem zagotoviti dostojnega življenja, obljublja s tem zakonom “dostojno smrt”.

Referendumsko vprašanje se glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?«

Zakon je bil sprejet v Državnem zboru, začel naj bi veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. Ker je pa bilo v ta namen zbrano zadostno število podpisov za zakonodajni referendum bo uveljavitev nastopila samo v primeru, če ga ta referendum potrdi.

Če na referendumu zmaga “PROTI” zakon pade.

Slovenska škofovska konferenca je pozvala vse vernike, naj se udeležimo referenduma in glasujemo proti zakonu, saj kristjani podpiramo človeka, sočutje in življenje.

SŠK je pripravila  tudi izjavo, v kateri pojasni, zakaj je predlagani zakon sporen in nevaren za družbo, ter najpogostejša vprašanja in odgovore glede tega zakona:

Zakaj menimo, da je zakon slab in nevaren, tako za posameznika kot za družbo:

1. Življenje je dar, ne odločitev

Vsako človeško življenje ima neprecenljivo vrednost, ne glede na starost, zdravje ali položaj. Nihče ni gospodar življenja – ne svojega, ne tujega. Življenje je Božji dar, ki ga je treba varovati od spočetja do naravne smrti. Zakon, ki dovoljuje pomoč pri samomoru, ruši to načelo in spodkopava kulturo življenja, na kateri temelji naša civilizacija.

2. Sočutje pomeni pomoč pri življenju, ne pri smrti

Razumemo trpljenje, bolečino in osamljenost, s katerimi se mnogi soočajo. Toda odgovor nanje ni smrt, ampak bližina, skrb in upanje. Resnično sočutje pomeni stati ob strani trpečemu, ne pa mu pomagati umreti. Naša družba potrebuje več paliativne oskrbe, psihološke in duhovne podpore, ne pa zakona, ki smrt predstavlja kot rešitev iz stiske.

3. Kjer je trpljenje, je priložnost za ljubezen

Zdravstvena in socialna stroka povesta, da so primeri neznosnih bolečin v zadnjem obdobju življenja ob dobri paliativni oskrbi zelo redki in predvsem posledica pomanjkljive in necelovite skrbi za bolnika. Poudarjamo, da je življenje dragoceno tudi v trpljenju, saj to odpira prostor za bližino, sočutje in ljubezen.

4. Vloga zdravnika je zdraviti, ne ubijati

Zdravniški poklic temelji na spoštovanju življenja, poslanstvo medicine je skrb za življenje in lajšanje trpljenja. Zakon, ki opredeljuje pomoč pri samomoru kot zdravstveno storitev, pa zdravnika postavlja v vlogo izvajalca smrti.

5. Smrt lahko postane tudi dolžnost

Izkušnje iz tujine kažejo, da se tam, kjer je pomoč pri samomoru dovoljena, meje postopoma širijo – od neozdravljivo bolnih k invalidnim, duševno bolnim in celo utrujenim od življenja. Tak zakon povečuje tveganje za zlorabe in pritisk na najranljivejše, ki se lahko počutijo kot breme. Ko smrt postane možnost, lahko postane tudi dolžnost. To ni svoboda, ampak izguba upanja.

Najpogostejša vprašanja:

1) Zakaj naj na referendumu, ki bo 23. novembra, glasujem proti spornemu zakonu o pomoči pri samomoru, poimenovanem pomoč pri prostovoljnem končanju življenja?

Vsi kristjani imamo versko dolžnost, da se udeležimo referenduma in glasujemo proti. S tem bomo zaščitili svetost in nedotakljivost življenja v naši zakonodaji. Braniti moramo Božjo zapoved »Ne ubijaj!« in Jezusovo zapoved ljubezni do bližnjega ter zaščititi najbolj ranljive člane naše družbe. Jezus Kristus je v svojem življenju na zemlji srečal veliko množico bolnikov in ljudi v najhujših stiskah. S svojim zgledom in besedami nam je dal zapoved ljubezni do bližnjega. Nobenega bolnika ni usmrtil, celo več – obujal je mrtve. S tem nam je dal zgled, kako moramo ravnati (prilika o usmiljenem Samarijanu).

2) Zakaj zakonu nasprotujejo zdravniki, zdravstveni delavci in njihove organizacije?

Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so poklicani, da življenje ohranjajo, zdravijo, lajšajo bolečine in spremljajo bolnike, ne pa da jih usmrtijo. Zakon krši temeljno načelo medicinske etike »ne škoduj« (primum non nocere). Zakon odpira pot zlorabam, uničuje zaupanje med bolnikom in zdravnikom ter nadomešča resnično skrb in spremljanje trpečih z usmrtitvijo.

3) Ali se lahko Katoliška Cerkev v Sloveniji opredeli do referendumskega vprašanja o pomoči pri samomoru?

Katoliška Cerkev ima dolžnost, da pozove svoje vernike in vse državljane, naj se udeležijo referenduma in takšen zakon zavrnejo, ker je v nasprotju z zapovedjo »Ne ubijaj!« in Jezusovo zapovedjo ljubezni do bližnjega. Če Katoliška Cerkev ne bi javno nasprotovala in delovala proti uveljavitvi tega zakona, bi zatajila svoje poslanstvo. To ni politično vprašanje, temveč vprašanje dostojanstva vsakega človeka, ki izhaja iz njegove bogopodobnosti. Kristjani imamo dolžnost, da v vsakem, še posebej v najbolj šibkih bratih in sestrah, prepoznamo obraz Jezusa Kristusa.

4) Zakaj sta za kristjane v pripravi na referendum pomembna molitev in post?

Napad na življenje in vsiljevanje usmrtitve bolnikov v Katoliški Cerkvi razumemo kot duhovni boj. V duhovnem boju sta molitev in post ključnega pomena. Zato vse kristjane spodbujamo, da v teh težkih in prelomnih časih okrepijo osebno, družinsko in skupno molitev ter se v skladu s svojimi zdravstvenimi zmožnostmi tudi telesno postijo.

5) Zakaj je zakon o pomoči pri samomoru sporen za kristjane?

Vsi kristjani, tako tisti, ki redno hodijo k obredom, kot tudi tisti, ki občasno pridejo k obredom, in tisti, ki sami sebe razumejo kot predstavnike krščanske kulture, a ne obiskujejo obredov, razumejo, da gre za zakon, ki je globoko v nasprotju s katoliško vero in kulturo ter ne temelji na verski in splošni civilizacijski normi »Ne ubijaj!« in Jezusovi zapovedi ljubezni do bližnjega.

6) Ali spornemu zakonu o pomoči pri samomoru nasprotujejo tudi druge verske skupnosti v Sloveniji?

Vse največje verske skupnosti v Sloveniji: Evangeličanska cerkev, Pravoslavna cerkev, Binkoštna cerkev, Islamska skupnost, Judovska skupnost in Katoliška Cerkev so glede vprašanja o pomoči pri samomoru enotne v nasprotovanju temu zakonu in zaščiti bolnikov. Vse te verske skupnosti se zavedajo, kako velika nevarnost grozi bolnikom, njihovim družinam in kakšen razkroj družbe sledi, če ne bomo spoštovali zapovedi »Ne ubijaj!«. Dne 29. septembra 2025 so predstavniki največjih verskih skupnostih v Sloveniji povabili vernike k oddaji podpisa za referendum proti zakonu o prostovoljnem končanju življenja.

7) Kakšne zlorabe se lahko zgodijo, če bo na referendumu sprejet sporni zakon o pomoči pri samomoru?

Zakon kljub drugačnim trditvam njegovih predlagateljev ne vsebuje varovalk pred naslednjimi zlorabami: (1) usmrtitev bolnika bo lahko izvedena brez njegovega oziroma njenega podpisa; (2) v potrdilu o vzroku smrti ne bi smela biti navedena zastrupitev kot razlog smrti; (3) zdravstvene institucije po tem zakonu niso dolžne obvestiti niti najbližjih svojcev bolnika, da je ta v postopku za pomoč pri samomoru; (4) v postopkih pomoči pri samomoru bolnika bodo odločali samo ljudje, ki podpirajo usmrtitve bolnikov; (5) starejši in bolni ljudje bodo izpostavljeni pritiskom družbe, naj »ne bodo v breme« in naj izberejo smrt s pomoč pri samomoru itd.; (6) z uzakonitvijo pomoči pri samomoru bo nastala pravna podlaga za spremembo šolskih programov. Zakon torej odpira neslutene možnosti vseh vrst zlorab.

8) Zakaj država ne razvija kakovostne mreže paliativne oskrbe, namesto da širi kulturo smrti s spornim zakonom o pomoči pri samomoru?

Predlog zakona, o katerem bomo odločali na referendumu, bi imel velike finančne posledice. Država bi bila razbremenjena vseh finančnih obveznosti za ljudi, ki bi umrli zaradi usmrtitve (pokojnine, zdravstvene storitve, zdravila, rehabilitacije, izplačila socialnih pravic itd.). Solidarna družba starejših zaradi vsega, kar so ji dali v svojem aktivnem življenju, zaradi njihove zakladnice modrosti in človeškega dostojanstva, ki izvira iz Boga, nikoli ne sme razumeti kot breme in strošek. Stopnja pravičnosti, razvitosti in solidarnosti družbe se meri po tem, kako družba poskrbi za bolnike in starejše. V Katoliški Cerkvi si želimo, da bi slovenska družba napredovala v pravičnosti in solidarnosti. Zato spodbujamo vse vernike in vse državljane, da se udeležijo referenduma, glasujejo proti pomoči pri samomoru in s tem zaščitijo njihovo življenje.

9. Kako lahko volimo mi v Argentini?

Lahko glasujemo osebno na Veleposlaništvu Republike Slovenije, Esmeralda 910, p. 3, urniki bodo še objavljeni.

Pripravil: Jože Jan