Kjer so moje korenine, tam je moje srce!
V četrtek in petek (20. in 21. julija) so bili na obisku mladi iz Argentine. Za vsakoletno prijetno bivanje med nami skrbi (že več kot 20 let) Krščanska kulturna zveza, ki se ji je letos pridružila Mohorjeva družba.
Mladi so se takole predstavili: Smo roj argentinsko-slovenskih abiturientov, ki letos zaključujemo Slovenski srednješolski tečaj v Argentini. Prišli smo v Slovenijo, da bi spoznali domovino naših prednikov.
Rodili smo se v Argentini, v deželi pampe, sonca in vinogradov, kjer kraljujejo »tango«, »chamame« in »malambo«. Živimo pod Južnim križem, izpod Andov smo, a po naših žilah se pretaka tudi triglavska kri. V naših srcih donijo melodije polk in valčkov, ki so nam jih babice mrmrale ob zibelki.
Prišli so preko Ljubelja in se najprej ustavili v Vetrinju. Leta 1945 so na vetrinjskem polju »pristali« njihovi stari starši. V cerkvi so se spomnili vseh, ki so iz Vetrinja bili odpeljani v smrt, saj je bilo med njimi veliko sorodnikov.
Zgodovino Karantanije mladi dobro poznajo, zato je obisk Gospe Svete vsako leto, lahko bi rekli, obveza. Ogledi cerkva in znamenitosti so lahko zelo naporni, zato se je prileglo dobro kosilo, ki so ga pripravile pridne roke kuharic v Mohorjevi hiši.
Popoldan so uživali v Minimundusu, se vrnili na »mavžno« v Mohorjevo, se veselili ob nakupovanju in bivanje v Celovcu zaključili s sladoledom. Tako je vožnja na Reberco v poletni vročini hitreje minila. Pod gostoljubno streho reberške komende jih je za eno noč sprejela Anica Fugger.
V petek zjutraj so peli v Železni Kapli pri maši, se s Pavlom Zablatnikom povzpeli k sv. Hemi in bivanje na Koroškem zaključili na Jedvovci – po 441-ih stopnicah, ki so jih kot trening za vzpon na Triglav premagali in uživali ob pogledu na gore in jezera. Proti večeru so se vrnili v Ljubljano. Ostaja jim še en teden bivanja v Sloveniji.
Ko boste prebirali Nedeljo bodo mladi že pod Južnim križem in svojim bližnjim pripovedovali o Sloveniji – o tej čudoviti deželi, kot sami pravijo: Zemlja naših dedov in pradedov si, veliko smo se o tebi učili, kljub razdalji si nam bila vedno blizu. Ljubezni polno je naše mlado srce, tako do Argentine kakor tudi do domovine, kjer naše so korenine. Iz njih bomo srkali sok in ga obogateni prelili v našo malo Slovenijo v Argentini.
Ti mladi so poroštvo, da ostaja slovenska beseda živa pod Južnim križem.
Marija Gruškovnjak
Nedelja – Celovec
