Leto 2020 se je začelo popolnoma običajno. Kazalo je celo, da bo gospodarsko uspešno leto. A že 27. januarja zjutraj se je pojavilo prva velika sprememba, ko je nepričakovano – za vse, celo za njegove politične somišljenike – na novinarski konferenci napovedal odstop iz premierskega mesta predsednik vlade Marjan Šarec.

“S temi poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah,” je dejal in ob tem izrazil upanje, da bi z novo koalicijo po predčasnih volitvah imel večjo moč in možnost voditi novo koalicijo. 

Zaradi odstopa premierja, Slovenija nenadoma ni imela več vlade, vsi njeni člani so pa seveda ostali na svojih mestih kot “opravljalci tekočih poslov” do sestave ali izvolitve nove.

Predsednik Pahor je tako začel prvi krog pogovorov s predstavniki parlamentarnih strank ali obstaja možnost za novo koalicijo ali ne.

Prav v tem času se je na Kitajskem sprva tiho pojavil drugi faktor, ki pa je obrnil potek leta 2020 na svetovni ravni: novi koronavirus, kasneje poimenovan SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Kitajska je 31. decembra lanskega leta javnosti sporočila, da so zaznali povečanje primerov pljučnic v mestu Vuhan, ki pa niso odgovarjali že poznanim povzročiteljem pljučnic. Epidemijo so vlade in mediji po svetu podcenjevali celo še po 31. januarju, ko sta dva kitajska turista prva izkazala okužbo v Italiji. 

Po drugem krogu pogovorov za novo slovensko vlado so predstavniki stranke SDS sporočili predsedniku države Borutu Pahorju, da so se uspeli dogovoriti s strankami SMC, NSi in Desus, da sestavijo novo vladno koalicijo, ki ima večino v parlamentu (48 poslancev). Kandidat za predsedovanje vlade je tako že tretjič v kratki zgodovini Republike Slovenije postal Janez Janša, predsednik SDS. 

V času pogovorov so zagovorniki predčasnih volitev močno pritiskali na politike, da bi popustili in se ne dogovorili. Pripravili so tudi manifestacijo “proti sovraštvu” (28. februarja), ki pa je bila polna sovraštva in na kateri so celo klicali k linču Janše. Ta manifestacija je bil eden od vidnejših poskusov levih, da onemogočijo koalicijo in dosežejo predčasne volitve.

V torek, 3. marca, je Janez Janša v državnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52, poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Po izvolitvi je takoj prisegel kot novi predsednik vlade, ki bo vodil vladno koalicijo strank SDS, SMC, NSi in DeSUS in pri tem obljubil kakovostno sestavo ministrske ekipe.

Novi koronavirus je ves ta čas hitro nadaljeval svojo evropsko pot. Po 20 dneh se je število okuženih v Italiji vrtelo okoli 20 in začelo hitro naraščati.  Odhajajoča slovenska vlada je (pre)počasi odreagirala na prva poročila o bolezni na drugi strani meje, preventivna priporočila pa tudi niso bila upoštevana, saj so med zimskimi počitnicami Slovenci naprej brezskrbno hodili na smučanje v Italijo in tako virus kmalu prinesli domov. Ob pomanjkanju resnih ukrepov je bil 4. marca razglašen prvi primer novega koronavirusa v Sloveniji. Šele po tem in po izvolitvi novega predsednika vlade so se začeli resnejši ukrepi, pri katerih je že sodeloval novi predsednik in ekipa njegove sicer še neizvoljene vlade. 

Svetovna kriza, ki jo je povzročil novi koronavirus, je tudi povzročila pospešeno sestavo nove vlade. Janez Janša je že v petek, 6. marca, komaj 4 dni po izvolitvi, vložil listo kandidatov za nove ministre. Med pričakovanimi imeni  bodočih ministrov je pa bila presenečenje prav kandidatka za ministrico za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.

Postopek imenovanja predvideva, da matični odbori v DZ opravijo zaslišanje in vsakega kandidata potrdijo ali zavrnejo. To je običajno dolgotrajen postopek, vendar je naraščajoča epidemija koronavirusa spametovala tudi negativne sile, da je bil tokrat opravljen brez zamude in zavlačevanj. Zadnja zaslišanja kandidatov so potekala v petek, 13. marca, in še isti večer je na izredni seji Državnega zbora, brez običajnih dolgih govorov, 14. slovenska vlada prisegla in začela z delom.

.

.

Treba je bilo hitro ukrepati, ker v tem času virus ni počival. Mesec in pol po prvem primeru v Italiji okužene v teh dneh v stari celini štejejo že na desettisoče, število mrtvih pa tragično narašča med najstarejšimi. 

V Sloveniji je bil prvi primer odkrit 4. marca, komaj dva tedna zatem jih štejejo več stotin, pa tudi prvi smrtni primer se je že pojavil.

12. marca je bila v Sloveniji uradno razglašena epidemija, aktivirala se je Civilna zaščita Republike Slovenije, prvim (pre)milim priporočilom za omejevanje druženj in zbiranj je sledilo zaprtje šolskih ustanov, potem pa še ukinitev javnega in letalskega prometa in praktično zaprtje mej. Podobne, vsak dan strožje ukrepe sprejemajo vse evropske države, virus pa ob tem dan za dnem narašča in terja več žrtev. 

V sredo, 13. marca je Slovenska škofovska konferenca sprejela še nikoli videne ukrepe s katerimi je Cerkev pogumno stopila na pot omejevanja epidemije. Boleči ukrepi so dobesedno ustavili življenje Cerkve: odpovedane so svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti in druga srečanja; spovedovanje je odloženo, prav tako podelitev sv. krsta ali poroke, ni verouka. Cerkev vabi vernike, da se samoizolirajo in nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Kako je danes v Sloveniji?

Država stoji. Zaradi prisilne karantene so ulice prazne, bolnišnice pa polne;  državna uprava stoji, odprte ostajajo le lekarne in trgovine z najnujnejšim, v katerih se ljudje mrzlično zalagajo z vsem mogočim. Tudi državne meje se počasi zapirajo, zaprto je letališče in na nebu ni več videti običajnega zračnega prometa. 

Skratka: čisto tako je, kot pri nas v Argentini ali drugod po svetu.

Leto 2020 se je začelo popolnoma običajno, a po prvih 75 dneh si nihče ne upa napovedovati, kako bo nadaljevalo. Ko danes, 16. marca, pišem so podatki še sveži, a verjetno bodo vse številke prekratke že čez nekaj ur ali pa takrat, ko boste to brali.

Svet stoji pred neznanimi izzivi, globalizacija je v akciji in jo lahko v njeni najbolj kruti obliki občutimo na lastni koži. 

Zato pazimo nase, na naše družine, na našo skupnost in našo državo – ostanimo doma!

Mariana Poznič