Andrejka Selan Vombergar

Rodila se je 14. novembra 1968 v Buenos Airesu, kot prva izmed štirih otrok Marije Mehle in Andreja Selana.

Obiskovala je sobotno slovensko šolo Franceta Balantiča v San Justo. Pri petnajstih letih je tam začela poučevati glasbo in še vedno z veseljem priskoči na pomoč z igranjem klavirja in orgel na različnih prireditvah.

Diplomirala je v glasbeni pedagogiki na »Conservatorio Nacional de Música López Buchardo«, in se pod vodstvom Roberta Saccente izpopolnila v zborovskem dirigiranju na »Conservatorio Provincial de Música de Morón«. Pod njegovim vodstvom je sodelovala tudi z zborom konzervatorija, s katerim je bila na turneji po Evropi in Braziliji ter posnela dve zgoščenki.

Pri profesorjema Sundu in Vallesiju ter slovenskima zborovodjema, Tomažu Faganelu in Martini Batić je opravila tudi zborovske tečaje.

Že od leta 1984 spremlja ljudsko petje pri slovenskih mašah, na romanjih v Lujan, Lourdes, na procesiji Sv. Rešnjega telesa in raznih drugih prireditvah.

Dolga leta je poučevala glasbo na argentinski osnovni in srednji šoli in vodila šolski zbor.

Že od 14. leta je kot pevka in organistka sodelovala v Mešanem pevskem zboru San Justo. Leta 1992 pa je od svojega očeta Andreja Selana tudi prevzela vodenje zbora, ki ga je vodila vse do leta 2021, ko je zbor obhajal 50-letnico neprekinjenega delovanja.

V leti 1999 in 2012 je z zborom izvedla turnejo po Sloveniji, Avstriji in Italiji in posnela dva zgoščenki z naslovoma »Odmevi izpod Andov« ter »Koncert v Slovenski filharmoniji«. Ob 25. obletnici zbora je prejela od Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije srebrno Gallusovo priznanje. Pod njeno taktirko je zbor v svoj repertoar poleg slovenskih verskih in narodnih pesmi uvrstil renesančne, baročne in sodobne skladbe ter skladbe argentinskih avtorjev in črnske duhovne glasbe.

Od leta 2017 poučuje petje in glasbo na Srednješolskem tečaju Marka Bajuka ter pripravlja in umetniško vodi razne vokalne skupine za občasne nastope in projekte.

S soprogom Markom Vombergarjem si je ustvarila družino, v kateri so se jima rodili Matjažek, Andrej, Marjan in Luciana.

____________________

Lučka Marinček Kastelic

Lučka je bila rojena v družini kjer je glasba bila prisotna v vsakdanjem življenju, saj je mama, Mimi Baraga, bila pevka pri sanmartinskemu zboru in pri Slovenskem pevskem zboru Gallus, otroci so se pa učili različne instrumente.

Začela z rednim učenjem klavirja ko je bila stara šest let, izpite je delala v Conservatorio Clementi.

Igrala na koncertih, ki jih je organiziral kulturni odsek sanmartinskega doma, rada je pa tudi sodelovala na koncertih  verskih šol iz okraja.

Pela je pri Gallusu in pri Mladenkah pod vodstvom Anke Savelli. 

A glasba ni bila njeno edino veselje, želela je biti učiteljica in pri tem pomagati predvsem najbolj prizadetim, zato je postala Profesorica za slušno prizadete ter za rehabilitacijo glasu in govora. Poučevala je na raznih zasebnih in državnih šolah. Pa tudi v Rožmanovi šoli v San Martinu. 

Tako nam je sama povedala: “Ko sva s Tonijem Kastelicem začela skupno življenje sva se odločila, da se bom posvetila družini in začasno pustila službo. Razveselilo naju je rojstvo Zofije, Mateja, Tomaža in Julije. Prejela sem več priznanj, a vedno sem najbolj vesela in hvaležna, da se moje srce kar širi od ljubezni, ko vidim vso družino vključeno v slovensko skupnost, tako v pevskem zboru kot v odboru slovenskega doma. Vnučki so zdaj že v slovenski šoli! Ponosna sem na moža in na družino, ki sva jo ustvarila po zgledu najinih staršev. Ponosna sem tudi na dragi pevski zbor San Martin, ki že 75 let z veseljem in ljubeznijo prepeva. Danes v njem pojeta hčerki in zet in meni je prava čast, da sem mu dirigirala.”

Dolga leta je spremljala ljudsko petje pri nedeljskih mašah in sodelovala z dirigenti tega zbora, leta 1994 pa je sama prevzela vodstvo, tja do leta 2021. 

Zbrala je tudi skupino mladih deklet, dekliški zbor MUCHACHAS, ki so prepevale skozi deset let in se še zdaj zberejo za kakšen nastop. Z zborom je organizirala kar dvajset božičnih koncertov z živimi jaslicah, pri katerih je sodelovala vsa sanmartinska družina. 

Uglasbila je tudi pesmi za razne otroške igre.

Še udak občasno poučuje petje v Rožmanovi šoli in spremlja ljudsko petje pri slovenskih mašah v San Martinu in v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.