Petinosemdeset let izhajanja Svobodne Slovenije ni mačji kašelj. Koliko raznolikih zgodovinskih, družbenih, političnih in kulturnih dogodkov je naše glasilo preživelo! Nastalo je med drugo svetovno vojno, ko so slovenski narod zasedli Nemci, Italijani in Madžari, komunisti pa so se pod krinko osvoboditeljev z nasiljem hoteli polastiti vsega. Potem je prišlo begunstvo in izseljenstvo ter prihod v Argentino, kjer so Slovenci iz nič zgradili močno slovensko skupnost.

Svobodna Slovenija je bila zvesta in vztrajna poročevalka verske, politične in kulturne dejavnosti te slovenske skupnosti. Uspešno je prebrodila vse argentinske politične in gospodarske krize. Uredniki in sodelavci so odhajali v večnost, prihajali so novi, Svobodna Slovenija pa ni nikoli izgubila svojega cilja: boj za svobodo slovenskega naroda ter zmago resnice in pravice. Vztrajali so.

Doživela je padec komunizma in osamosvojitev Slovenije. V svojih številkah je tedensko poročala o dogodkih v Sloveniji in vabila Slovence, naj glasujejo na plebiscitu leta 1990. Končno imamo »Svobodno Slovenijo«! Ni bilo časa za dolga praznovanja; vsi vplivni Slovenci v Argentini so takoj začeli delovati, da je Argentina čim prej priznala Slovenijo kot suvereno državo. Vztrajali so.

Od tedaj Svobodna Slovenija spremlja in poroča o dejavnosti slovenske skupnosti v Argentini ter si prizadeva povezovati vse Slovence na tej strani sveta. Ni vedno lahko, dela je veliko. A vztrajamo. In še bomo vztrajali!

Kaj nam pa o vztrajnosti povedo pregovori in pretekli uredniki Svobodne Slovenije?

Genij ni nič drugega kot delo in vztrajnost. (angleški pregovor)

Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem. (kitajski pregovor)

Ob srebrnem jubileju Svobodne Slovenije moremo z zadoščenjem ugotoviti, da nam priznanja in sporočila sodelavcev in bralcev, predvsem pa razvoj dogodkov samih, dokazujejo, da je bila njena osnovna smer od prvih začetkov pa do danes pravilna. Tudi danes ni nobenih okolnosti, ki bi narekovale drugo pot, kot jo hodimo. Res ni v Sloveniji več nacističnih in fašističnih okupatorjev. Je pa komunistična diktatura. V Sloveniji z nasiljem vladajo komunisti, ki so danes edini krivci, da slovenski narod nima svobode. Komunisti so tudi edini in glavni krivci, da Slovenija ni dosegla v razvoju tiste višine, ki bi jo v svobodi gotovo dosegla zaradi sposobnosti in delavnosti Slovencev. Slovenija je po krivdi komunistov v takem stanju, da doživlja novo množično izseljevanje. Zato bo Svobodna Slovenija nadaljevala z delom vse dotlej, da bo v Sloveniji odstranjena komunistična tiranija, ki je največja in edina ovira, da Slovenci nimajo svobode in da jim je zaprta pot do blagostanja v lastni domovini. (Miloš Stare – Svobodna Slovenija, 1. 12. 1966)

Če padeš sedemkrat, vstani osemkrat. (kitajski pregovor)

Če dolgo sekaš, pade tudi najdebelejši hrast. (slovenski pregovor)

Vedno sem se zavedal, da je naša bistvena naloga trojna: idejna jasnost, novice iz Slovenije in povezava naše skupnosti tukaj. Mislim, da je za to troje še vedno potreba in interes. To mi daje uparge, da bo Svobodna Slovenija izhajala še dolga leta, tudi pod mojimi nasledniki. (Tine Debeljak ml. – Svobodna Slovenija, 20. 12. 2001)

Pasti je dovoljeno. Vstati je obvezno. (ruski pregovor)

Na tekmi zmagata počasnost in vztrajnost. (angleški pregovor)

Kaj nam obeta prihodnost? Tednik je odvisen od skupnosti. In vemo, da je vsaka izseljenska skupnost, ki nima dotoka iz matične domovine, obsojena na hiranje in končno asimilacijo. A v tem območju in v dobi neizbežnih tehnoloških in medijskih sprememb, Svobodna Slovenija še vedno vztraja, se skuša prilagajati časom in okoliščinam z istim namenom: poudarjati vrednote slovenstva in krščanstva; povezovati slovensko skupnost v Argentini in ji posredovati bister pogled na dogajanje v domovini; prispevati vsaj skromen delež k razvoju naroda in ohranjanju slovenstva v Argentini. 75 let smo vztrajali. Vztrajajmo še naprej! (Tone Mizerit – Svobodna Slovenija, 1. 12. 2016)

Kdor se ne utrudi, ne pride do cilja. (španski pregovor)

Vztrajnost je pot k uspehu. (slovenski pregovor)

Naš prvi cilj je bil ohraniti to glasilo Slovencev, ki ima zdaj v Argentini že več kot 75-letno tradicijo, obenem pa ga posodobiti, tako, da bi začel izhajati tudi na spletu. To se nam je zdelo nujno potrebno, kajti danes že vse beremo prek računalnikov, tablic in telefonov, poleg tega so naši bralci raztreseni po različnih koncih sveta in je zato pošiljanje tiskovin drago ter zamudno. Ker želimo, da o dejavnostih Slovencev v Argentini izve čim več bralcev, je torej naša naloga, da jim to omogočimo. (Mariana Poznič – Družina, 15. 09. 2024)