Pust je tu! Čas norčij, veselja, plesa, pustnih šem … in dobrih jedi. Pust ima globoke zgodovinske korenine. Izvira iz poganskih obredov, s katerimi so naši predniki preganjali zimo in klicali pomlad. Ta običaj se je čez stoletja prepletel s krščansko tradicijo in tako je pust postal uvod v postni čas. Ime “pust” naj bi izhajal iz besede “mesopust”, kar pomeni “opustitev mesa”, saj se po pustovanju začne štiridesetdnevni post.
Nekatere pustne povorke so svetovno znane, na primer beneški in brazilski karnevali, a tudi v Sloveniji so pustne maske in plesi globoko zakoreninjeni. Vsaka slovenska regija ima svoje pustne like in običaje. Najbolj poznan je Kurent, značilen za okolico Ptuja, znani so pa tudi Lavfarji iz Cerknega in pustni sprevod v Drežnici, da omenim samo tri.
Pust, mastnih ust! Pust je značilen zaradi dobrih jedi. Na pustnem jedilniku dobimo težke, mastne in ocvrte jedi: svinjsko meso ima osrednjo vlogo (svinska juha, ričet s svinjskimi rebrci, klobase, pečenka), ocvrto kvašeno testo pa preskrbi dobro zalogo krofov, bobov, flancatov, mišk in drugih dobrot.
O pustu nam marsikaj povedo tudi pregovori, med njimi kar nekaj slovenskih:
- Da bo debela repa in korenje, mora biti na pustni večer norenje. (slovenski pregovor)
- Ni pusta brez posta. (španski pregovor)
- Če na pust sonce sije, kmet poleti v hladno senco se skrije. (slovenski pregovor)
- Pust pozdravi vsako bolečino. (italijanski pregovor)
- Pust na trati, velika noč za pečjo. (slovenski pregovor)
- Na pepelnično sredo je vsega konec. (nemški pregovor)
- V času pusta vsaka šala velja. (italijanski pregovor)
- Kdor se za pusta ne naje, bo celo leto stradal. (slovenski pregovor)
- Pust na trgu, post doma. (španski pregovor)
- Pust je lačnih ust. (slovenski pregovor)
Se vidimo na pustnih veselicah v Carapachayu in San Justu?
Izbral: Jože Jan
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št.3, 15. 02. 2026
