Čeprav znan španski pregovor pravi “la esperanza es lo último que se pierde” (upanje umre zadnje), moram priznati, da sem bil v skrbeh glede izida včerajšnjega referenduma o evtanaziji.
Sicer so škofje in katoliški mediji jasno in temeljito razložili razloge, zaradi katerih je ta zakon nesprejemljiv. S strani vlade in levih strank so se pa po eni strani izogibali resnim razpravam, po drugi strani so pa v zadnjem tednu pred referendumom dobesedno “preplavili” družbena omrežja z objavami v podporo tega zakona, češ, da s tem zakonom prebivalstvu zagotovijo sočutje in svobodno izbiro. Molčali so pa o resničnih razlogih, zaradi katerih so želeli, da se zakon sprejme: s krinko sočutja doseči, da se stari in bolni počutijo nekoristne in breme družini ter izberejo smrt. Predsedniku vlade je celo ušlo in je objavil “Smolo ima tisti, katerih starš je še živ in nepokreten…”
V nedeljo zvečer si kar nisem upal preveriti izid glasovanja. Ko sem se opogumil sem pa doživel sladko presenečenje: Referendumska pobuda je uspela! Nasprotniki zakona o evtanaziji smo zbrali dovolj glasov, proti zakonu je glasovalo več kot 53,4 odstotka volivcev, za jih je bilo 46,57 odstotka. Kultura življenja je premagala kult smrti!
Pregovorov o presenečenju ni veliko, zasledil sem jih pa le nekaj:
- Majhna presenečenja prinesejo veliko veselja. (slovenski pregovor)
- Življenje je polno presenečenj. (francoski pregovor)
- Najboljše stvari pridejo kot presenečenje. (španski pregovor)
- Presenečenja hodijo v paru. (poljski pregovor)
- Včasih najboljše pride iz nič. (madžarski pregovor)
- Prihodnost je zaboj presenečenj. (portugalski pregovor)
- Presenečenja so začimba življenja. (slovenski pregovor)
- Nikoli ne veš, kaj te čaka za vogalom. (švedski pregovor)
- Usoda se vedno nepričakovano obrne. (argentinski pregovor)
- Usoda se rada igra. (srbski pregovor)
- Presenečenja življenja so skrivnosti Boga. (perujski pregovor)
Pripravil: Jože Jan
