Sporočam, da se je – malo pred svojim 90. rojstnim dnem – v Lujanu od tega sveta poslovil moj stric Zvonko Bratina.
Od doma v rodnem Stomažu pri Ajdovščini je skupaj s še dvema sovaščanoma (Stanko Lozar in Zdravko Kravos, ki prav tako že počivata v argentinski zemlji) odšel že leta 1940, ko je štel dvanajst let. V Argentino, k redovnikom bratom Maristom pa je prispel 25. marca 1947. Največ časa je živel in deloval v San Franciscu de Cordoba, tudi v San Rafaelu de Mendoza, v jeseni življenja pa je bil večinoma v Buenos Airesu, La Plati in prav nazadnje med svojimi brati v Lujanu. Tam je 27. junija 2018 tudi zaspal.
Na družabnih omrežjih ga njegovi sobratje in njegovi številni nekdanji učenci (poučeval je biologijo in francoščino) imenujejo “hermanito” in “un santo” (“bratec”, “svetnik”).
Kot takega smo ga poznali in čutili tudi mi v Sloveniji.
Z nami je bil predvsem preko Skypa v stiku prav do zadnjega.
Zvone Žigon
