Uradno končan prvi – neuspešen – krog iskanja kandidata za mandatarja
Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja po junijskih predčasnih parlamentarnih volitvah je končan. Kot je znano, ni bil uspešen. Predsednik republike Borut Pahor se je namreč odločil, da za zdaj ne bo predlagal nikogar. To možnost bo lahko izkoristil v drugem krogu, ki bo začel teči jutri. Poleg Pahorja lahko v prihodnjih 14 dneh kandidata za mandatarja predlagajo tudi poslanci.
Obvestilo, da za zdaj ne bo predlagal kandidata za mandatarja, ker si še nihče ni uspel zagotoviti večine za izvolitev, je Pahor v državni zbor poslal v začetku tedna. Parlament se je s tem uradno seznanil na današnji opoldanski izredni seji. Drugi krog iskanja bo trajal od jutri do 10. avgusta. “Če bo v drugem krogu vloženo ime kandidata, bo državni zbor volitve predsednika vlade opravil najprej 13. in najpozneje 17. avgusta,” je sporočil prvi med poslanci Matej Tonin.
Da si bo prizadeval za oblikovanje koalicije, je napovedal Marjan Šarec, katerega lista je bila na junijskih predčasnih parlamentarnih volitvah druga. Skupaj s strankami SD, SMC, SAB in DeSUS se je po umiku NSi začel pogajati z Levico. Ali bo dogovor med njimi mogoč, bi lahko bilo znano v nedeljo, ko se bodo sestali predsedniki šesterice.
Ali bo v prihodnjih 14 dneh koalicijo poskušal sestaviti tudi Janez Janša, še ni znano. “Mi računamo, da se bo v prihodnjih dneh zagotovo malo bolj izkristaliziralo, kaj se bo dogajalo oziroma kakšno vlado bomo imeli. Mi še vedno verjamemo, da bomo vlado sestavljali mi kot zmagovalci teh volitev,” nam je zaupala poslanka SDS Alenka Jeraj, ki se mudi na poletnem taboru stranke v Lepeni.
Če tudi drugi krog iskanja kandidata za mandatarja ne bo uspešen, ima državni zbor na voljo še 48-urni rok, v katerem lahko sklene izvesti tretjega. Glasovanje o imenu mora nato izvesti v sedmih dneh po sprejemu takšnega sklepa. V tem primeru za izvolitev zadostuje navadna večina. Če kandidata za mandatarja po vseh teh možnostih ne bo, bo moral Pahor razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve.
“Menim, da se nam ni še nikoli tako mudilo kot zdaj. Mogoče pri osamosvojitvi. Zdravstvo nam razpada. Čakalne dobe so vsak dan daljše. Vsak dan slišimo nove grozljivke z otroške srčne kirurgije zaradi neurejenih razmer. Od tam so pobegnili že skoraj vsi zdravniki, zdaj drago plačujemo uvožene strokovnjake. Stanje je torej že na področju zdravstva alarmantno. Po drugi strani gospodarstveniki rotijo vlado, naj se jih končno usmili z davčno reformo. Slišati je napovedi o novi recesiji, ki naj bi bila že pred vrati. Slovensko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno, temeljito ga lahko pretresejo dogajanja na svetovnih trgih. V tem okviru je treba vedeti tudi to, da bomo naslednjo krizo pričakali s 30 milijardno proračunsko luknjo. Smo v ključnih trenutkih, ko čim prej potrebujemo močno, konsolidirano oblast, ki nas bo suvereno usmerjala skozi čeri mednarodnih viharjev,” je za naš radio opozoril politični analitik in publicist Mitja Iršič.
Helena Škrlec, STA
vir: Radio Ognjišče, 27. 7. 2018
_________________
Levica da ali ne?
Izvršni odbor Levice je danes začel razpravo o tem, ali je izkupiček včerajšnjih maratonskih pogajanj ustrezna podlaga za nadaljevanje pogovorov in morebiten vstop v koalicijo pod vodstvom predsednika LMŠ Marjana Šarca. Če bo dal zeleno luč, se bodo popoldne znova sestali predsedniki vseh šestih strank.
Predstavniki peterice strank so imeli delovno nedeljo. Na maratonskih pogajanjih, ki so trajala kar 14 ur, so usklajevali koalicijsko pogodbo z Levico in prišli razmeroma daleč. Danes se je že sestal izvršni odbor Levice, ki zaseda za zaprtimi vrati in brez kamer. Če bodo doseženo na včerajšnjih pogovorih ocenili za dovolj dobro osnovo, se bodo pogovori nadaljevali še danes. Katere so točke, pri katerih še niso povsem usklajeni, Šarec ni želel razkriti, je pa dejal, da je odprtih zadev ostalo manj, kot so pričakovali. Neuradno pa je bilo slišati, da pri nekaterih prioritetnih področjih, denimo pri zdravstvu, večjih težav ni bilo. Bolj pa se razhajajo pri davčni in obrambni politiki. Predvsem pri slednji ima Levica namreč precej jasno stališče – želi namreč, da Slovenija v nasprotju z zavezami, ki jih je dala Natu, odpove ali vsaj bistveno omeji naložbo v izgradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin v vrednosti 1,2 milijardi evrov. Predsednik LMŠ ima sicer občutek, da Levica s pogajanji misli resno. Glede možnosti manjšinske vlade s podporo Levice pa je dejal: “Zaenkrat delamo na tem, da smo vsi člani koalicije.” Če izvršni odbor Levice danes zavrne možnost vstopa v koalicijo, plana B v LMŠ še nimajo. Za zdaj po njem niti ni videti potrebe, saj so stranke, kot kaže, blizu dogovora. Po mnenju večine komentatorjev prevladuje strah pred predčasnimi volitvami. Sebastjan Jeretič je takole razmišljal v pogovoru za naš radio: »Lahko bi prevladal strah pred novimi volitvami ali pa za Levico še hujšim scenarijem, da bi se nekatere stranke le opogumile in povezale z zmagovalcem volitev. Uspeh teh pogajanj bo dejansko bolj odvisen od konteksta kot od samih pogajalcev.«
Politični analitik Mitja Iršič pa je v minulem tednu dejal: »Moramo se zavedati, da takšna skupina političnih igralcev ne obeta nič drugega kot ohranjanje statusa quo za tranzicijsko levico. Zdaj pač ni prostora za napake, koalicijo z Levico bi bil izhod v sili. Levica ima robustno bazo jugonostalgikov in večnih študentov, novih volitev se jim ni treba bati poslabšanja rezultata, če bi prišlo do predčasnih volitev, na njih lahko največ izgubijo novi poslanci LMŠ.«
Drugi krog iskanja mandatarskega kandidata, v katerem želi Šarec sestaviti vladno koalicijo, se bo iztekel 10. avgusta. Če bo v tem času predlog za izvolitev predsednika vlade vložen, bo državni zbor o njem glasoval med 13. in 17. avgustom.
Tanja Dominko
Radio Ognjišče, 30. 7. 2018
