Na Tretji sveti večer, 5. januarja 2024, je Vsemogočni poklical k sebi dr. Jureta Rodeta, dolgoletnega delegata in vodilnega pastirja slovenske skupnosti v Argentini.

Njegovo življenje sta zaznamovali trdna vera in zvestoba slovenskemu narodu. Bil je mož molitve in duhovnosti, skromen, tih in delaven. Kristusov duhovnik. Gojil je pobožnost prvih petkov in češčenje Presvetega Srca Jezusovega in prejel milost smrti na prvi petek v letu.

Pred komaj nekaj dnevi je obhajal 60-letnico mašništva, zaznamovano z boleznijo in trpljenjem.

Od njega se poslavljamo s hvaležnostjo Bogu za dobrega pastirja, in pokojnemu za vse, kar je dobrega naredil. Sorodnikom pa ob tej izgubi izrekamo iskreno sožalje.

Ob njegovi zlati maši je bilo v Svobodni Sloveniji (12. 12. 2013) takole zapisano:

Jurij Rode je bil rojen 27. aprila 1937 v Ihanu.
7. maja 1945 je pred komunistično nevarnostjo skupaj z domačimi, sorodniki in nekaterimi vaščani stopil na begunsko pot, ki je čez Ljubelj vodila v prvo taborišče na Vetrinjskem polju pri Celovcu in nato naprej v Peggez-Lienz in končno v taborišče Spittal ob Dravi.
Pred odhodom obiskoval nemški otroški vrtec. Pred koncem vojne so partizani v Ihanu požgali šolo in župnišče, zato je osnovno šolo začel v Peggez-Lienzu in končal v Spittalu ter po četrtem razredu vstopil v prvi letnik gimnazije.
Po treh letih in pol taboriščnega življenja prispel z domačimi v Argentino 27. decembra 1948.
Zaradi različnega šolskega sistema (v Evropi in Argentini) je dopolnil osnovno šolo in končal prvi letnik srednje šole pri salezijancih (v zavodu Don Bosco, Ramos Mejia in Bernalu). Srednjo šolo je dokončal na državni gimnaziji v Adrogueju kot notranji gojenec Škofovega zavoda v Adrogueju, ki ga je ustanovil ter gmotno in duhovno podpiral begunski škof dr. Gregorij Rožman iz ZDA.
Bogoslovne študije končal v Slovenskem begunskem semenišču v Adrogueju (1957-1963). V duhovnika bil posvečen 8. decembra 1963 v Adrogueju, skupaj s sedaj že pokojnima sošolcema Langusom Primožem in Tomažinom Lovretom. Novo mašo je pel v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii, v nedeljo 29. decembra 1963.
Leta 1975 mu je tedanji buenosaireški nadškof Juan Carlos Aramburu preskrbel štipendijo za bivanje v Južnoameriškem zavodu v Rimu (Colegio Pío Latinoamericano) in študij na Papeški univerzi Gregoriana, kjer je leta 1980 doktoriral iz cerkvenega prava in se vrnil v Argentino. V petih letih bivanja v Rimu imel mesečno slovensko mašo za rojake v Milanu.
Takoj po posvečenju je začel sodelovati v slovenskem dušnem pastirstvu in nadaljeval to delo po vrnitvi iz Italije.
Vzporedno je opravljal različne službe v buenosaireški nadškofiji, saj se te niso križale z delom med rojaki; te službe so bile med tednom in podnevi, med Slovenci pa večinoma konec tedna ali zvečer med tednom.
Od leta 1981 do 2013 je poučeval cerkveno pravo na pravni fakulteti Papeške katoliške univerze v Buenos Airesu in na isti fakulteti, na Šoli za politične vede, poučeval teološke predmete in teološko antropologijo. Nekaj let je predaval za podiplomske študije Vzhodno cerkveno pravo na Fakulteti kanonskega prava na Katoliški univerzi v Buenos Airesu.
Pred odhodom v Italijo in po vrnitvi opravljal naslednje službe (deloma istočasno deloma izmenoma): cerkveni notar, branilec vezi (zakonske) na cerkvenem sodišču druge stopnje za Argentino, od leta 1986 generalni vikar za katoličane vzhodnih obredov, ki nimajo lastnega Ordinarija (škofa), vodja nadškofijskega odbora za zadeve svetnikov, okoli petnajst zadnjih let sodnik na cerkvenem medškofijskem sodišču v Buenos Airesu. Nekaj nad deset let bil kaplan pri Argentinski federalni policiji.
Od januarja 1964 do danes deloval pretežno v slovenskem dušnem pastirstvu (v San Martinu, Carapachayu in zadnje čase v San Justu in Carapachayu ter deloma v San Martinu). Sodeloval od semeniških let naprej pri slovenskem tisku (Duhovno življenje, Oznanilo…). Spremljal je delo Zveze slovenskih mater in žena od same ustanovitve. Od začetka leta 2001 maševal mesečno mašo za primorske predvojne rojake v cerkvi sv. Rafaela (Villa Devoto); sedaj je ta slovenska maša nekajkrat na leto. Več let bil hišni kaplan šolskih sester na Paternalu (maša med tednom).
Delegat Slovenske škofovske konference s potrditvijo Argentinske škofovske konference za slovensko dušno pastirstvo v Argentini od leta 2000.
Slovesno zlato mašo bo imel v nedeljo, 15. decembra v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Zbrala se bo vsa slovenska skupnost, da mu izrazi hvaležnost za toliko prizadevanja in truda, da prosi za njegovo zdravje in mu želi še mnogo zdravih in lepih let.
Željam se pridružuje tudi naš list, kateremu je vedno iz srca naklonjen.