Ves svet je v objemu tega, o čemer teče beseda. Tokrat govorimo o virusu, ki ga je zdravniška znanost in stroka okrasila s krono. Menda je ta oblastni prenapetež, ki bi rad obvladal ves svet, po svoji zunanji podobi usklajen s pokrivalom, ki bolj malo pokrije glavo, pač pa pomeni čast in oblast. Zato krono nosijo oblastniki in vladarji. Koronavirus se obnaša oblastno in vladarsko. Niso mu dovolj Kitajci z vsemi drugimi Azijci vred, čeprav jih ni malo. Ne, tu se je le odpravil na pohod po ostalem svetu. In kar dobre pomočnike je našel z vseh strani sveta. Stiki s Kitajsko so zadnje čase gospodarsko gledano dobre strateške odločitve. Tako se je marsikje po visokih šolah pojavila kitajščina kot učni jezik in nemalo znanja željnih mladenk in mladeničev se je začelo učiti jezika, ki jim v prihodnje lahko zelo pomaga v poslovni karieri.
Ko se je zvedelo za prve podvige koronskega virusa na Daljnem vzhodu, so turistične agencije močno znižale cene letalskih vozovnic s to destinacijo, da ne bi vozili tako daleč le praznih sedežev, od katerih pač ni veliko dobička, pravzaprav sama izguba. Ne le Italijani, tudi drugi ceneni turisti so odhajali na dolgo pot za izjemno nizke stroške. Nazaj pa so nosili polne kovčke virusne zalege, ki se je v Evropi in na ostalih celinah nemudoma lotila svojega posla.
V blaginjo ekonomske globalizacije je posledično vstopilo vse družbeno življenje na našem planetu. In tudi svoje mišljenje smo podredili temu vladarstvu. Sedaj nam ni prav, ko se je za to gospostvo odločil nek virus, ki smo mu upravičeno nadeli kronski naziv. Obvlada namreč globalno vse življenje na Zemlji.
Veselje nad tri evre vredno otroško majčko v veliki trgovini oblačil, ki je pripeljana iz neke neznane, vsekakor pa daljne dežele nekje na vzhodu, in je zanjo šivilja prejela 0,01 evra, pa še danes ne zbledi, ker se malokdo ob nevarnosti virusnega pohoda med bogatimi zave, da je ta svet postal globalen ne le po globalnih ugodnostih, ampak je obogaten tudi z globalnimi nevarnostmi. Okuženja niso nevarna samo telesnemu zdravju, ampak imajo tudi duhovne pandemične posledice.
Strah na primer. Pa še tega lahkotno odrinemo v sanjski zagledanosti, da nam gre dobro. Dnevne novice so polne pobud k disciplini, za katero smo zanjo iznašli novo besedo samoizolacija, pa srečaš gručo mladih sredi dneva, ker so šole zaprte, ki kupi v bližnji trgovinici zaboj piva in si v parku privošči cov-19 party. In cveti od ‘solidarnosti’, ker je stisko prenašati na samem preveč naporno.
Podarimo si med seboj dar pozornosti in bratstva v samoizolaciji, čim manj stikov, s katerimi se prenaša koronski virus in toliko več bližine srca, preko katere se prenaša sirup bratstva, ki ozdravlja. Naj zavlada globalna solidarnost v stiski in preizkušnji. To je milost Božje solidarnosti – velikonočna milost.
Janez Pucelj
