Pred 30. leti, 20. januarja 1989, je umrl dr. Tine Debeljak, slavist, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec, profesor, zgodovinar – gotovo eden največjih kulturnih delavcev slovenske skupnosti v Argentini.
Rodil se je 27. aprila 1903 v Škofji Loki. Po končani gimnaziji v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani je študiral slavistiko na Ljubljanski univerzi, kjer je tudi doktoriral. Študiral je tudi v Varšavi in Pragi. Nekaj let je bil profesor v Črni gori. Leta 1934 se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil imenovan za kulturnega urednika največjega katoliškega dnevnika Slovenec. Po koncu druge svetovne vojne se je umaknil na Koroško, bil v taboriščih (Vetrinje, Lienz, Riccioni). Dve leti je živel v Rimu, kjer je pisal v časopise in pomagal dr. M. Kreku. Leta 1948 je prišel v Argentino in kmalu dobil službo v cementarni Loma Negra v mestu Olavarría (v notranjosti province Buenos Aires). Ko se mu je leta 1954 pridružila družina (žena in trije otroci) je bil prestavljen v centralo podjetja v Buenos Aires in tam delal do upokojitve.
.
.
. PESNIK IN PISATELJ
Pisati je začel že v mladih letih, objavljal je v listu “Dom in svet”. V Argentini je napisal najpomembnejša dela: “Črna maša za pobite Slovence”, epska pesnitev o vojni, revoluciji in tragični smrti domobrancev; “Poljub”, v kateri poje ljubezni do žene; “Marija”, zbirka za Marijino leto.
. PREVAJALEC
Temu delu je dr. Tine Debeljak posvetil največ časa. Prevajal je slovansko literaturo (nad 80 prevodov Puškina, Mickiewicza, Macha in drugih). Prevedel je tudi Pekel Dantejeve “Božanske komedije” in del Cida. V Argentini pa je prevedel pesnitev “Martin Fierro”.
. LITERARNI KRITIK
Že med študijem je pošiljal s Poljske in Češke kritike tam izšlih del. Pozneje je v Slovencu ocenil vsako novo knjigo. Tudi v našem tedniku “Svobodna Slovenija” je ocenil nad 400 knjig pod rubriko “Med knjigami in revijami”.
. UREDNIK
V Sloveniji je bil urednik “Doma in sveta” in kulturni urednik “Slovenca”. V Argentini je bil sourednik “Meddobja”, “Glasa SKA” in “Svobodne Slovenije”.
Urejeval in komentiral je tudi izdaje slovenskih literatov, n.pr. Balantiča, Levstika, Majcna, Mauserja in drugih.
. MENTOR
Odkril je in prvi tiskal Balantiča. Okoli njega se je pri “Dom in svetu” ustvarila cela vrsta mlajših pisateljev (Kociper, Krivec, Janežič, Simčič, Beličič in drugi).
. PROFESOR
V Sloveniji je bil nekaj let profesor. Pripravljal se je za profesuro na univerzi, kar pa je preprečila vojna. V Argentini so ga Ukrajinci imenovali za rednega profesorja slovanske književnosti. Na Ukrajinski univerzi je organiziral slovenski oddelek, kjer je vzgojil vrsto slovenskih diplomantov.
. ZGODOVINAR
Na univerzi je predaval o slovenski kulturni in politični zgodovini. O tej zgodovini je pisal v Svobodni Sloveniji, v Zbornikih, Vestniku in Taboru. Izdal je brošuri “Pot v prvo slovensko vlado (1918)” in “Uvod v zgodovino komunistične revolucije”. V našem tedniku je dolgo objavljal analizo “Naši pogledi na Josipa Broza – Tita”.
. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Dr. Tine Debeljak je bil med prvimi člani te kulturne ustanove. Bil je zaželen in obiskan predavatelj na kulturnih večerih in pri njeni založbi je izdal vrsto knjig. Bil je predsednik SKA mnogo let. Iz hvaležnosti je bil imenovan za častnega predsednika.
. SVOBODNA SLOVENIJA
Od prvega dne v Argentini je sodeloval pri tedniku. Pisal je načelne in idejne članke, zgodovinska in politična obravnavanja, literarne prevode in kritike. Bil je dolgo let sourednik Zbornikov in tednika.
.
.
KAJ SO GOVORILI IN PISALI O DR: TINETU DEBELJAKU
“Dr. Tine Debeljak je glavni steber naše slovenske politične emigracije. Ni samo naš vrhunski kulturni delavec, ampak tudi sicer javni delavec na mnogih področjih. Če bi hoteli našteti vsa njegova dela, bi samo naštevanje napolnilo celo knjigo. O njegovem velikem kulturnem delu bodo še naši potomci tukaj in doma pisali.” — Rudolf Smersu, predsednik Slovenskega narodnega odbora.
“Dr. Debeljaka je Bog obdaril z izrednimi talenti, katere je poglabljal in razvijal Njemu v slavo ter svojemu narodu v čast in korist. Velika je dediščina, ki jo poklanja slovenskemu narodu, Nabirala se je v teku desetletij in narasla v neprecenljiv zaklad, ki je sad njegovega neprestanega iskanja lepote, poglabljanja resnice in utrjevanja dobrote. Ni področja slovenske kulture, kjer dr. Debeljak ne bi pustil svoje ustvarjalne smeri.” —Dr. Marko Kremžar.
“Dr. Tine Debeljak je bil eden tistih, ki jih Bog pošilja kot posebno milost morebiti enkrat v vsakem stoletju. Bil je eden tistih, ki ne bi smeli umreti. Bil je eden velikih Slovencev XX. stoletja: trde, neomahljive gorenjske grče. Skrit garač na tlaki slovenske kulture. Pomagal je ustvariti slovenski čudež v Argentini.” — Tone Brulc, SKA.
“Tine Debeljak je osrednja osebnost naše književnosti zunaj domovine in njegovo delo obsega celoto tega področja, namreč besedno-umetnostno tvorbo, književno zgodovino s kritiko in organizacijsko delovanje. Vse troje je pri njem v takem ravnotežju, da je težak odgovor na vprašanje, kaj je Tine Debeljak. Iskati je treba nazaj prav do Levstika, da dobimo podoben prirast mnogostranske nadarjenosti in prizadevanja na raznih odsekih — brez prednosti, ki bi jo avtor dajal enemu od njih.” – Alojzij Geržinič – slavist in literarni kritik
“Nekaterim med nami je bilo dano skoraj petdeset let živeti v bližini dr. Debeljaka. Dano nam je bilo spremljati njegovo delo, še bolj pa, in to od blizu, opazovati njegov človeški lik. In v čem smo lahko odkrivali njegovo veličino? Navduševal je mlade pisce, mnogim dajal možnosti, da prvič stopijo pred bralce. Debeljak ni ustvaril Balantiča niti ne od Balantiča manj pomembne besedne ustvarjalce, a mnoge je odkril, jih vzpodbujal, jim pomagal rasti, pozneje pa bil tudi prvi, ki jim je za vedno dal mesto v zgodovini naše književnosti. Že samo zaradi tega bo za vedno zapisan v naši zgodovini.” — Zorko Simčič, pisatelj.
“Dr. Tine Debeljak je bil vsej slovenski izseljenski skupnosti duša kulturne zavzetosti, zvesti sodelavec, mentor literarnim ustvarjalcem, kulturni zgodovinar in literarni kritik. Vzdrževal je stike s pomembnimi izseljenskimi kulturniki drugih narodov, zlasti slovanskih. Če kdaj kdo govori o “slovenskem čudežu v Argentini”, je ta resnično lepi dosežek slovenske politične emigracije v Argentini pred vsem zasluga kulturne dejavnosti dr. Tineta Debeljaka.” – Ladislav Lenček CM – duhovnik in kulturni delavec.
.
.
VIZIJA DR. TINETA DEBELJAKA
Dr. Debeljak nam je tako napisal v svojem “kulturnem manifestu”:
“Za kulturno rast iz močne tradicije našega naroda, priseljenega sem po letu 1948, smo odgovorni mi sami. To je: starši. Kako bomo dajali odgovor naši narodnostni vesti? Smo pač oddaljeni od domovine morda za vedno in izgubljeni kot pesek v tujem morju. Toda nič zato: zdaj smo odkrili Slovenijo v svetu! Rastemo v novo slovensko etnično skupnost – zunaj Slovenije. Nič za to, če smo zemljepisno daleč od domovine: spričo komunikacijskih iznajdb razdalje ni več: hitreje kot nekoč iz Ljubljane na Dunaj se prileti danes iz Buenos Airesa v Ljubljano. Če ne telesno, smo lahko s pismom, knjigo, z melodijo na ploščah in z radiem v najtesnejših zvezah z njo. Nič zato, če živimo v kompaktnem tujem okolju, glavno je, da ostanemo “živ ud” te slovenske skupnosti, ki povezuje duše. Kljub odprtju svetu na vse strani smo lahko slovenska družina in tako celica nove rasti. V tako slovensko družino nas je postavila usoda, ali po naše Bog, in mi nimamo pravice, da se svojevoljno izločimo iz nje brez škode za našo duhovno podobo. Slovenska povezanost se kaže najbolj v duhovnih stvareh. V kulturi. V jeziku, duhu in veri! V kulturnem ustvarjanju in v Cerkvi. Le kar bomo v kulturi ustvarili, ima trajno vrednost, in je naše. Gospodarski uspehi naj nam ohranijo to duhovno bogastvo. Le tako bomo rastli tudi v tujem svetu. K temu naj pomaga kulturni davek, ki nam ga sicer nihče ne predpisuje pod grožnjo kazni, temveč si ga nalagamo sami zaradi lastne potrebe. Bodimo člani naših društev, obiskujmo njih prireditve, naročajmo naše liste, podpirajmo slovensko petje, itd. itd.! In slovensko knjigo!
Bodimo ustvarjalni v naši kulturnosti! Iz našega duha. Tako v povezovanju v organizirano skupnost po “svoji podobi”, po kulturi v duhu naše tradicije in našega zahodno evropskega krščanskega etosa, ki naj ga izžareva tudi naš tisk, naša knjiga, naša pesem, naš lik … in naš ples… naša kulturna prizadevanja. Zato plačujmo svoj prostovoljni kulturni davek z ljubeznijo, ne z nejevoljo, z zavestjo, da opravljamo dobro delo! Kakor kdo more: z novčičem uboge vdove, pa tudi z zlatniki… Na ta način bomo lahko ustvarjali pogoje za rast naše etnične skupnosti kot Slovenci v svetu, pa tudi krepili eno tistih bodočih komponent demokratičnega sožitja spet bogvekdaj skupnega narodovega sožitja v združeni in samostojni, svobodni Sloveniji doma in v svetu.”
.
Pripravil Jože Jan
Povezana vsebina: Muzejsko društvo Škofja Loka
