Zapeli smo dobroti

Pesem dobrote je bilo geslo 53. obletnice Zveze slovenskih žena in mater, ki smo jo  praznovali v nedeljo, 6. oktobra 2019 v Slovenski hiši. Ob vstopu smo prejeli ličen program z grbom Zveze, ki ga je lepo oblikovala Monika Urbanija Koprivnikar.

Ob 16. uri smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k sveti maši, ki jo je daroval  duhovni vodja Zveze, dr. Jure Rode. Posamezne dele sv. maše je napovedovala ga. Lili Tušek Kopač. Berili sta brali ga. Alenka Prijatelj in ga. Marjeta Rožanec Dobovšek. Ljudsko petje, pod vodstvom pevskega zbora iz San Martina, je povzdignilo slavje. Na orgle nas je spremljala ga. Anka Savelli Gaser. 

Po maši smo se poklonili pred spomenikom našim domobrancem. Otožno je zvenela pesem »Lipa zelenela je«; vendar »večno ne boš spala, nova pomlad zelena, nov bo cvet pognala«.

Sledil je kulturni program v dvorani škofa Rožmana. Napovedovalka, ga. Lili Tušek Kopač, je pozdravila vse navzoče. Predsednica ga. Alenka Prijatelj je z lepim govorom spomnila na pomembnost dobrodelnosti.

Sledila je recitacija »Krpanov boj z Brdavsom«, ki ga je odlično podal Dani Grbec.

Pevski zbor iz San Marina, pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic, nas je razveselil z venčkom narodnih pesmi. Uživali smo ob sledečih: Najlepše veselje (M. Bajuk); Marko skače (F. Komovec); Čukova ženitev (priredil M. Bajuk); Polka (priredil M. Bajuk); Jaz bi rad cigajnar bil (priredil L. Kramolc); Slovenska dežela (Benjamin Ipavec). Po vsaki pesmi smo zbor nagradili z močnim ploskanjem. 

V okviru nove akcije Zveze: “Vzemi in daruj” so bile na ogled tudi slovenske knjige in možnost, da smo jih vzeli, ob tem pa tudi kaj darovali za pomoči potrebne rojake. Zveza bo akcijo nadaljevala tudi po slovenskih domovih. 

Po uradnem delu so nam gospe postregle z okusnim prigrizkom. V prijetni družbi in prijateljskem pogovoru smo ostali še nekaj časa. 

Za luči in zvok je poskrbel Aleks Šuc. Prireditev je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Hvaležni smo ZSMŽ, ki skrbi za pomoči potrebne rojake.

.

.

Govor predsednice ZSMŽ, Alenke Prijatelj

Spoštovani gospod msgr. dr. Jure Rode, naš 53 letni duhovni vodja,  častne članice in predsednice krajevnih vej Zveze, predsedniki in zastopniki krajevnih domov,  dragi prijatelji – bodite vsi prav prisrčno pozdravljeni.

Pozdravljam tudi dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je tukaj na obisku in se nam bo potem na kratko predstavila.

Vsak rojstni dan je  lepa priložnost za praznovanje,  je priložnost, da se zberemo in se skupaj poveselimo, nazdravimo in želimo vse najboljše. To so naše obletnice. Skupaj delamo in  tudi skupaj praznujemo in se zavedamo da smo ena družina.

Družina smo tudi, ker vsi imamo skupno preteklost in čeprav smo razpršeni po tem velemestu čutimo to potrebo po združevanju,  čutimo neko notranjo silo da pridemo sem, kjer se dobro počutimo in najdemo duše nam enake. To so naše slovenske in krščanske korenine. Pridemo v naš skupni dom.  Dom, to je kraj, kjer prebiva družina: oče, mati, otroci in tudi stari starši. Kraj, kjer se vedno kaj velikega dogaja v obliki navadnega vsakdana. Kaj je lepšega in večjega, kot vzgajati novega človeka? Izoblikovati tistega malega otročička, težko pričakovanega, ki je tako nebogljen prijokal na svet, v samostojno in pokončno  osebnost? Vsa tista navadna mala dejanja, ki jih vsak dan opravljata oče in mati kot glava in srce družine, so usmerjena samo v to, vzgojiti novega človeka! Vzgojiti ga kot dobrega človeka, vzgojiti ga kot dobrega kristjana. In glavno vlogo pri tem delu ima žena, ima jo mati. Žena, mati, ki se vsak dan bori z malimi hišnimi opravili, s pranjem, pospravljanjem, kuhanjem z nakupovanjem, v današnjem času pa tudi s svojimi poklicnimi dolžnostmi, pri nas  tudi z delom v skupnosti v raznih organizacijah, žena, mati, ki se razdaja in razdaja za svojo družino. Prav tako se dogaja v naših slovenskih domovih.

Tudi v njih se razvija vsakdanje življenje, od kuhinjskega dela, do šole, pevskih zborov, športnih dejavnosti, folklore, odra in še in še bi lahko naštevali. Tudi vsa ta dejavnost nam pripomore pri oblikovanju in rasti naše osebnosti, predvsem pa, da pomagamo z našim zgledom k rasti naših mladih. Mi jim lahko posredujemo vrednote ki danes niso več cenjene  a so tako potrebne, da postanejo dobri ljudje. In čeprav že tako dolgo let živimo v novi deželi, ne moremo in ne smemo pozabiti na naše korenine in na našo zgodovino, bolje rečeno, na vse kar smo kot otroci doživeli. Vsi ti spomini so kot velikanski zaklad ljubezni in modrosti, ki ga lahko posredujemo novim rodovom. Pomislimo kaj vse smo mi in naše družine  doživele: kako smo morali zapustiti domovino ne vedoč kam nas vodi življenjska pot, ob težkih in žalostnih dnevih tam v letu 45, ko smo dobivali vesti o poboju svojih najdražjih so naši starši znali dobiti moč in življenjsko energijo v molitvi za nov zagon. Kako ne občudovati mladih mater z malimi otroki, ki so v tistih dneh izgubile moža in ostale same in se podale na pot begunjstva? Zgodbe otrok, ki so ostali brez staršev in so ostali na milost sorodnikov? Družine, ki so ostale ločene z velikansko brezmejnost oceana? In vsi, ki niso vedeli kaj bo jutri prinesel nov dan! In niso klonili. S pogumom, z velikim zaupanjem v božjo pomoč  so naši starši, predvsem pa naše žene in matere delale in delale, se razdajale in še pomagale še bolj potrebnim kot so bile same! In v novi domovini, kako smo ostali povezani in si pomagali. Vsak izmed nas ima svoj spomin tistih časov. Vem kako so vsi pomagali zidati hiše, prvo družinam z malimi otroki in potem šele sebi. In seveda, z veliko žrtvijo, so zrasli naši domovi! To je naša zgodba, to je naša preteklost, to je naša zgodovina! Kakšen zgled vztrajnosti in ljubezni! To je dokaz, da materina ljubezen dela čudeže, da materina ljubezen skupaj z materino modrostjo, ustvarja naravno harmonijo, kateri ni potrebno čudežnih skokov! Prav zato, drage naše  mame, posredujte svojim otrokom in vnukom vaše življenjske zgodbe, ne samo kot šolske naloge za naše šole, pripovedujte in ponavljajte jih, s tem ne boste obremenjevale otroke in vnuke s preteklostjo, ne, razširile jim boste obzorja in oplemenitile boste njihovo osebnost, podarile jim boste vaše srce.

In tako kot so si nekoč pomagali rojaki ko smo prišli v novo domovino, tako si moramo pomagati tudi danes. Seveda so okoliščine druge, vendar, mogoče je prav tista oseba, takrat v prvih letih mlada, pomagala našim staršem pri zidavi nove hiše, pomagala za našo hrano ali kaj drugega, danes pa ta oseba že v letih, rabi našo pomoč  za nakup potrebnih zdravil, lahko celo za preživetje. In danes je tu naša Zveza, ki z vašim darom lahko to stori. Prav zato je potrebna danes naša Zveza, da tiho poišče potrebe in skuša pomagati bolnim in potrebnim rojakom. Vzgled nam je blažena mati Terezija, ki nam pravi: Vera v dejanju je ljubezen in ljubezen v dejanju je služenje.

Naj ta ljubezen nikoli ne usahne, oziroma, naj ta ljubezen vsak dan bolj raste v naši skupnosti.