Lepo je sprejeti obiske, tako doma kot v skupnem Domu!
Predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar je izrazil lepe želje Domu in se zahvalil za skupno delo in pomoč pri Zedinjeni Sloveniji.
Veleposlanica Republike Slovenije, ga. Jadranka Šturm Kocjan, ki je tisto jutro spremljala slovensko olimpijsko delegacijo, je v svojem nagovoru naredila paralelizem. Bila je ponosna nad delegacijo slovenskih športnikov, ki so se nahajali v Buenos Airesu na Olimpijskih igrah, ker si je Slovenija tisto nedeljo priborila dve zlati kolajni. Prav tako je bila tudi ponosna na sanhuško družino, ki že dvainšestdeset let raste na argentinskih tleh. Poudarila je vidnost, da Slovenijo postavljamo višje in vztrajamo v slovenskem duhu. To je bil tudi eden od razlogov, zaradi katerih je gospa Veleposlanica s posebnim priznanjem iz matične domovine ob njegovi osemdesetletnici odlikovala dolgoletnega delavca naše skupnosti, našega neutrudnega gospoda Andreja Selana, ki že vrsto let neprestano daje življenje pevskemu delu v San Justu. Prisotna publika je z veseljem zaploskala jubilantu.
Sledil je slavnostni govor dr. Helene Jaklitsch, ki je že bil objavljen v prejšnji številki časopisa.
Nato je bila na vrsti veseloigra v izvedbi sanhuške igralske skupine pod režijo gdč. Ivane Tekavec. »Črna komedija« je delo angleškega pisatelja Petra Schafferja. Predstava je napisana tako, da se izvede pod reverzno svetlobno shemo: igra se odpre na temnejši stopnji. Nekaj minut kasneje nastane kratek stik in takrat se scena za gledalce razsvetli, da se znaki in značilnosti oseb razkrijejo v »zatemnitvi«. V trenutkih, ko se v zgodbi na odru prižgejo vžigalice ali baterije, se pa gledalcem luči zatemnijo.
Brindslej Miler je mladi kipar, ki želi umetniško napredovati. Brindslej in njegova nova zaročenka Karol Melket sta si kar brez dovoljenja izposodila dragoceno starinsko pohištvo iz stanovanja soseda Harolda. Želela sta namreč napraviti dober vtis staremu kolegu iz skupine umetnikov, gospodu Bambergerju. Bamberger naj bi prišel pogledat Brindslejevo delo in Karolovega očeta polkovnika Melketa. Ravno ko zmanjka elektrike se Harold vrne, prav takrat se pa tudi prikaže Klea, Brindslejeva bivša zaročenka. Stvari se nesrečno zapletejo za Brindsleja.
Dolgo vlogo Brindsleja Milerja je Ignacij Mehle prepričljivo lepo in gladko izpeljal do konca. Njegova zaročenka Karol, Nati Javoršek, ga je spremljala s svežim in simpatičnim igranjem. Vlogo njenega očeta, strogega polkovnika Melketa, je prevzel Claudio Selan: to je bil resen, strukturiran vojak, ki je bodočega zeta malo trdo držal v šahu. Zgodbo je obogatila Marta Petelin z igranjem gdč. Furnivalove, ki je v zmedi teme zamešala kozarce in namesto limonade popila neko alkoholno pijačo. Tista kapljica se ji je odlično podala v vlogi. Saj smo tako odkrili hudomušno igralkino plat!
Prijatelj in sosed, Harold Goringe, nam je v igranju Matjaža Oblak razkril nove igralske poteze: ravnal je refinirano celo takrat, ko je bil jezen.
Nepričakovana Klea, v izvedbi Mikaele Puntar, nas je veselo presenetila. Igrati dve osebnosti v eni igralki ni lahka stvar! Klea je postajala bolj in bolj resna, ko je razumela Brindslejevo laž; obenem pa izvrstno speljala humoristično vlogo stare Brindslejeve čistilke z gorenjskim naglasom.
K zmedi je pripomogel električar Lovrenc Tomaževič v igranju Franca Schuppanzigga. Svoje globoke »filozofske« misli je podajal tako, da so ga Brindslej in vsi ostali zamenjali za nestrpno pričakovanjega in svetovno znanega umetnika Jureta Bambergerja, ki ga je elegantno zaigral Martin Selan.
Čestitamo režiserki za lepo izpeljano igro in jo bodrimo še za naprej! Bog naj ji da veliko energije, dobre volje in originalnih idej, da bo publika lahko še naprej uživala predstave na odru Frida Beznika. Ravno tako spodbujamo mlade in ne tako mlade igralce, ki darujejo svoj čas, naj nadaljujejo z ustvarjanjem kulturnega dela v naši skupni hiši.
Trema lahko vsakega iznenadi! Hvaležni smo šepetalkama: Nežki Lovšin Kržišnik in Berni Juhant Rovan, ki sta spretno ugotovili potrebe igralcev.
Zahtevno delo organizacije mikrofonov je odlično izpeljala Lučka Bergant Uštar.
Scenski prostor v zamisli g. Toneta Oblak sta pripravila Claudio Selan in Pablo Zafra s pomočniki. Luči in zvok sta bila pod komando Erika Oblak in mladih pomočnikov.
Za maskiranje in s tem karakterizacijo vlog je odlično poskrbela Veronika Malovrh. Ravno tako so važne tudi urejene pričeske, za katere je bila odgovorna Ana Clara Zafra Štrubelj.
Rekvizitke in kostume sta imela na skrbi Ivana Tekavec ter Lovrenc Tomaževič.
Zahvala naj gre tudi družinam te igralske skupine, saj so stale ob strani skozi ves proces učenja, vaj in ob celotnih pripravah.
Po igri smo nadaljevali prijeten klepet ob pogrnjenih mizah in okusnik dobrotah, ki so nas čakale na dvorišču. Mnogo pa se jih je zavrtelo ob prijetnih zvokih Ansambla Baires Polka.
Vračali smo se domov z zavestjo, da je lepo, ko delamo skupaj; še lepše pa ko ohranjamo dar slovenstva, ki nam je bil zaupan.
ca. aj
foto: Barbara Kržišnik
preberi še:
Jutranji program
Govor dr. Helene Jaklitsch
