Brazilija / Argentina, 10. – 16. april 2025
Po 19 letih nas je spet obiskala delegacija komisije Državnega zbora Republike Slovenije za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Delegacijo so sestavljali: predsednica Komisije in vodja delegacije Suzana Lep Šimenko, članica Komisije Vera Granfol, član Komisije Franci Kepa, sekretarka Komisije Polona Klemenčič in sodelavka Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Jasna Vrečko.
Po dvodnevnem obisku v Braziliji so v soboto, 12. aprila, prileteli na buenosaireško letališče, kjer so jih sprejeli odpravnik poslov na Veleposlaništvu Igor Šef, članica Sveta vlade RS za Slovence po svetu Mariana Poznič in predsednik društva Zedinjena Slovenija Jure Komar.
Takoj so se odpravili na Pristavo v Castelar, kjer jih je sprejel predsednik društva Bine Magister ter učenci in učitelji Prešernove šole. Tam so so zbrali tudi voditelji ostalih slovenskih osnovnošolskih tečajev, da so obiskovalcem predstavili izzive delovanja naših sobotnih šol.
Kosilo je bilo namenjeno srečanju s člani trgovske zbornice SLO-AR.
Popoldan so pa namenili obisku Slovenske hiše, Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka ter srečanju s slovenskimi dušnimi pastirji, s Slovensko kulturno akcijo ter z zastopniki Zedinjene Slovenije in članov Medorganizacijskega sveta, ki so se v ta namen zbrali.
Cvetna nedelja – praznik, ki je poln lepih slovenskih navad. Člani komisije so se udeležili procesije in sv. maše v Slomškovem domu, kjer so v dar prejeli posebej pripravljene butarice. Sledil je zajtrk, čas za pogovor z rojaki ter z odborom Slomškovega doma.
Sledila sta dva sestanka s predstavniki slovenskih društev, in sicer v klubu Triglav s skupino vodilnih članov društva ter srečanje v prostsorih novega veleposlaništva z zastopniki društev iz Bernala, Berisso – La Plata, Triglav in Slovenski duh iz Parane, iz Miramara, Olavarrie, San Luisa ter Montevidea (Urugvaj). Z razliko prej omenjenih obiskov sta ti dve zadnji srečanji potekali v španščini.
Časa je bilo komaj zadosti za kratek ogled centra prestolnice ter srečanje z rojaki. V ponedeljek se je v prostorih veleposlaništva Republike Slovenije vršil še sestanek z argentinskim poslancem Martinom Tetazom ter častnim konzulom Hernanom Zupanom.
Pot jih je nato peljala na jug v Bariloche. Tam so iz Cerro Campanario občudovali lepoto narave ter delo Slovencev v Patagoniji, obiskali so Dinka Bertonclja na svojem domu ter se v Slovenskem Stanu srečali s tamkajšnjimi rojaki.
V torek so se člani Komisije odpravili v Mendozo, kjer so po kratkem ogledu mesta obiskali Slovenski dom, naslednje jutri pa še tamkajšnjo šolo Anton Martin Slomšek.
Komisija je v Argentini preživela le 4 dni, v katerih so se člani srečali z zastopniki skoraj vseh društev, ki delujejo v teh krajih. Želja vseh je, da obisk pripomore k uspešnejšemu sodelovanju med Slovenijo in Slovenci po svetu, v duhu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da Država “skrbi za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino.”
Slovenska kultura v izseljenstvu
Že v začetku leta 1954, ko so naši predniki, begunski misleci, ustanovili Slovensko kulturno akcijo, so imeli jasno pred očmi, kaj lahko izseljensko ustvarjanje pomeni za narodovo kulturo sploh. Od tedaj pa do danes, dolgih 70 let, so oni in njihovi nasledniki zgradili pravi zaklad literarnih, filozofskih, likovnih in znanstvenih del.
Tega se, vsaj delno, zaveda tudi mati Slovenija, saj v parlamentu deluje posebna Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu. Majhna skupina te komisije je v začetku aprila obiskala našo skupnost. Eno prvih srečanj je bilo prav z odborom Slovenske kulturne akcije. Skupino gostov so sestavljali: predsednica Komisije in vodja delegacije Suzana Lep Šimenko, člana komisije Vera Granfol in Franci Kepa, sekretarka komisije Polona Klemenčič in še sodelavka Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Jasna Vrečko. Spremljal jih je odpravnik poslov na veleposlaništvu RS v Argentini g. Igor Šef. Odbor SKA pa so zastopali predsednik Damijan Ahlin, tajnica Marjana Pirc, vodja likovnega odseka Andrejka Dolinar ter urednik Meddobja Tone Mizerit.
Po pozdravih je predsednik Ahlin podal sliko delovanja skozi zgodovino in stanje ustanove dandanes. Ob tem se je razvil pogovor, v katerega so prosto posegali vsi prisotni. Pregledalo se je delovanje posameznih odsekov. Omenjalo se je posebej razgibanost likovnega odseka. Ni manjkalo debate o težavah ob upadanju znanja jezika. Tone Mizerit je posebej poudaril, da v reviji sodeluje tudi zamejstvo, predvsem Primorska, a tudi Koroška in poizkus povezati še Porabje. Govorilo se je obenem, kako vključiti v kulturno delovanje ogromno »slovenstva po svetu«, število univerzitetnih diplomantov, ki vsako leto zapustijo Slovenijo in delujejo po raznih državah vseh celin. Izseljenstvo lahko pri tem sodeluje, a pobuda in podatki morajo priti iz Slovenije.
Zaključek je bil, da je treba vsa ta vprašanja povzeti in skupno iskati rešitev v dobro celotnega slovenstva. Z medsebojnimi obljubami sodelovanja se je zaključilo kratko a plodovito srečanje.
ska
