Ob 100 letnici rojstva se dr. Branislave Sušnik spominjamo tudi v Sloveniji
Med Slovenci, ki so domovino zapustili leta 1945, je bila tudi dr. Branislava Sušnik. Po otroštvu in mladosti, preživetih v Medvodah in Polju pri Ljubljani, je študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu. Diplomirala je iz prazgodovine in zgodovine, doktorirala iz etnozgodovine in uralo-baltiške lingvistike, specializirala se je za kulture in jezike Bližnjega Vzhoda ter klinopisne plošče iz Kapadokije. Njen oče, orožnik Jožef Sušnik, je bil prva načrtno izbrana žrtev revolucionarnega nasilja v Ljubljani. Morilec je prišel oblečen v orožniškega častnika, pozvonil na njegova vrata in ga ustrelil vpričo ene od hčera.
Verjetno je bil tudi to razlog, da je Sušnikova leta 1945 želela zapustiti Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Ob poskusu prehoda meje z Italijo so jo zaprli v Ajdovščini, nato pa ji je uspel prehod preko severne meje v Avstrijo. Nekaj časa je bila v taborišču v Lienzu, nato pa je odšla k šolskim sestram v Rim in z njihovo pomočjo leta 1947 v Buenos Aires. Od tam jo je pot kaj kmalu vodila v Paragvaj, kjer je v Asuncionu vse do svoje smrti leta 1996 vodila Etnografski muzej in se ukvarjala s preučevanjem indijanskih plemen. Antropologinja, arheologinja in jezikoslovka je bila v svoji novi domovini Paragvaj prepoznana kot vrhunska znanstvenica in večkrat nagrajena. Prejela je najvišje državno priznanje za znanost, v glavnem mestu Paragvaja so po njej poimenovali ulico, njeno podobo pa so natisnili tudi na poštni znamki.
.
.
Že leta 1956 je v Vrednotah objavila prispevek z naslovom Verovanje Indijancev Lengua (Sušnik, B. Verovanje Indijancev Lengua. Vrednote, 1954, 2. knjiga, str. 169-177), leta 1958 pa jo je ob njenem obisku Buenos Airesa intervjuval dr. Tine Debeljak in pogovor objavil v reviji Meddobje (Debeljak, T. Srečanje z raziskovalko indijanskih plemen dr. Branko Sušnikovo. Meddobje, 4/1958, št. 4, str. 319-323). Zanimiv pogovor sta nadaljevala tudi kasneje s pomočjo pisem in dr. Debeljak je raziskovalko indijanskih plemen predstavil spet v jubilejni številki Zbornika Svobodne Slovenije 1973-1975 (Debeljak, T. Dr. Branislava Sušnik. Zbornik Svobodne Slovenije 1973-1975, Buenos Aires, 1976).
V domovini zanjo nismo (smeli) vedeti. Z njenim znanstvenim delom in raziskavami je bila v Sloveniji do leta 1991 seznanjena le peščica. Zanimanje zanjo pa je oživelo v zadnjih letih in letos, ko bi dr. Sušnikova praznovala stoti rojstni dan, doseglo vrhunec. Že v začetku leta 2019 je bila pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije ustanovljena skupina za obeležitev 100. obletnice rojstva slovensko-paragvajske antropologinje Branislave Sušnik, ki je številne slovenske institucije povezala v skupen projekt. V potek je kljub skrbnim pripravam posegla epidemija, prvi večji dogodek se je zato odvil šele 3. julija 2020.
Dr. Branislava Sušnik se je rodila 28. marca 1920 v Medvodah in prav tam, na sotočju Save in Sore, so se že v letu 2019 s sklopom prireditev odločili pokloniti njenemu spominu ter jo vrniti v zavest prebivalcev ne le njenega rodnega kraja pač pa tudi širše domovine. S pomočjo terenskega dela, umetniškega ustvarjanja, razstave, delavnic, javne predstavitve projekta in okrogle mize, različnih pobud k posredovanju védenja o njej ter prebiranja njenih del, brskanja po arhivih in zbiranja gradiva ter intervjuvanja različnih sogovornikov iz Medvod, Slovenije in Paragvaja, so skušali obuditi spomin na medvoško znanstvenico in njeno delo, obenem pa spregovoriti o kompleksnosti, ki ga spomin in spominjanje prinaša. Sprva v realnem okolju načrtovana razstava se je zaradi epidemije preselila na splet, kjer je Založba Malinc iz Medvod v sodelovanju z urugvajsko-slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem in s pomočjo antropologinje in vizualne umetnice Henrike von Dewitz vzpostavila portal Bivališča Branislave Sušnik https://branislavasusnik.wordpress.com/
Slovesno dogajanje se je 3. julija 2020 začelo že popoldne, ko sta župan Medvod Nejc Smole in njegova ekscelenca dr. Juan Francisco Facetti, veleposlanik Republike Paragvaj v Republiki Sloveniji, odkrila informativno tablo v na novo poimenovanem Parku dr. Branislave Sušnik ob medvoški tržnici. Odločitev o poimenovanju parka je na svoji 10. redni seji soglasno sprejel Občinski svet Občine Medvode.
Zvečer ob 20. uri pa so na sotočju Sore in Save, v galeriji Obrazi sotočja za Knjižnico Medvode, odkrili spominsko ploščo, posvečeno dr. Branislavi Sušnik. Slavnostni govornik ob odkritju je bil akademik dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika Republike Slovenije, tudi častnega pokrovitelja dogodkov ob 100. obletnici rojstva dr. Branislave Sušnik. Goste je nagovoril tudi gostujoči govornik njegova ekscelenca dr. Juan Francisco Facetti.
Obiskovalci smo se na naslednje prizorišče sprehodili skozi galerijo na prostem, kjer je še do jeseni na ogled razstava o dr. Sušnikovi. S pomočjo fotografij dr. Sušnikove, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, jo je oblikovala in postavila ekipa, avtorica portala Bivališča Branislave Sušnik. Z njo so metaforično obrnili vlogo antropologinje Branke in jo s predstavitvijo na razstavi ponovno prinesli v njen rodni kraj.
Na prizorišču na prostem se je nato odvila slavnostna seja Občinskega sveta Občine Medvode, katere rdeča nit je bilo prav življenje dr. Sušnikove. Zbrane je z občutenimi besedami nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, na slavnostni seji pa so občanom in organizacijam podelili občinska priznanja za dosežke in dolgoletno izjemno uspešno delo na področju prostovoljstva, gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini Medvode.
S tem se dogajanja okrog obeležitve 100. obletnice rojstva dr. Sušnikove še niso izpela. Na 26. slovenskem festivalu znanosti v septembru 2020 bo antropologinji dr. Branislavi Sušnik posvečen eden od festivalskih dni, predvidoma med 18. in 19. novembrom pa bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala Mednarodna znanstvena konferenca Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki. Velika pregledna razstava o življenju in delu »La doctore«, kakor so slovensko raziskovalko imenovali v Paragvaju, ki nastaja v sodelovanju paragvajskega Museo Etnografico Andres Barbero in Slovenskega etnografskega muzeja, kjer bo tudi na ogled, pa bo odprla svoja vrata v marcu 2020.
Verjamem, da je dr. Branislava Sušnik z vsemi dogodki in spominjanji spet našla svoj dom v Sloveniji in predvsem v slovenskem spominu na sončni strani Alp.
Helena Janežič
(za Svobodno Slovenijo)
