David Sipoš je mlad slovenski režiser, ustanovitelj in vodja uspešnega Studia Siposh, ki je Slovencem prinesel številne filme s sicer redko izpostavljenimi tematikami – od zgodb svetniških kandidatov do domoljubja in osamosvojitve. V Argentini so Slovencem morda nekateri filmi z versko vsebino že znani, jaz pa moram priznati, da mi je pritegnil pozornost marca letos, ko je predstavil kratek, navdihnjen po resničnih dogodkih, igrani film Nebesa pod Triglavom. Film spremlja najstnika Jožeta, ki v negotovih časih italijanske okupacije leta 1942 pomaga mami z vodenjem družinske trgovine; zagledan je v sosedo Nežo, vse pa se spremeni na temno noč, ko njegovo mladost prekine partizanski zločin. Zgodba orisuje usodo Slovencev, ki so bili primorani v času med drugo svetovno vojno in po njej pobegniti iz domovine, da bi ohranili svoje življenje in življenja svojih bližnjih. https://www.siposh.com/nebesa
Ob premieri tega filma pa je bil predstavljen veliko bolj drzen in zahteven projekt – trilogija “Exodus 1945”. Ker bo ta trilogija filmsko osvetlila zgodbe naših starih staršev in staršev, razloge in okoliščine bega iz domovine, izročitev in pokol protikomunističnih borcev, ter življenje preživelih v taboriščih in kasnejša izselitev v Argentino, USA in drugod – skratka, bo v filmu upodobila razlog in proces nastanka naše slovenske politične emigracije v Argentini – se mi je zdelo vredno da projekt tudi finančno podprem; saj verjamem, da bi tak projekt bistveno pripomogel da si vsak od nas potomcev ljudi, orisani v filmih, izgradi in dopolni osebno zgodbo in identiteto in hkrati počasti spomin prednikov. Gospod Sipoš mi je v zahvali za finančno podporo izrazil željo, da bi mu pomagal projekt malo širše predstaviti znancem v Argentini, in tako je nastal sledeči pogovor.
– G. Sipoš, povejte, kaj vas je motiviralo, da ste ustanovili Studio Siposh in začeli z izdelavo filmov, ki se osredotočajo na slovensko zgodovino?
Začetki Studia so bili zelo preprosti in so pravzaprav pomenili, da sem z nekaj občasnimi sodelavci ustvarjal kratke filme in zgodbe, za katere sem v tistem trenutku dobil podporo. Ker se je moj vsakdan vrtel v krščanskem svetu in sem vedno posebej cenil slovensko besedo so tudi zgodbe bile v tem duhu. Občasni sodelavci so postopoma postajali redni in tako je nastala ekipa, ki danes ustvarja in nosi naše poslanstvo.
Menim, da se v slovenski zakladnici skriva še toliko zgodb, ki morajo biti povedane. Med drugim film na drugačen način nagovarja ljudi kot pisana beseda in lahko tudi vzgaja družbo. Pomembno se mi zdi, da ustvarjamo vsebino, ki Slovencem pomaga spoznavati svojo zgodovino in krepiti narodno identiteto z odkrivanjem zgodb Slovencev, ki so pomembno prispevali k razvoju našega naroda.
– Kako ste izbrali zgodbo dr. Janeza Janeža in druge protagoniste za vašo trilogijo “Exodus 1945”? Kakšne raziskave ste opravili?
Na dr. Janeza Janeža in dr. Valentina Meršola, ki sta osrednja lika prvega filma, smo naleteli ob začetku raziskave dogodkov po drugi svetovni vojni. Osredotočali smo se predvsem na zgodbe upanja in preživetja in med branjem o dogajanju v taborišču v Vetrinju, smo spoznali njuni navdihujoči zgodbi. Oba sta odigrala ključni vlogi v procesu pogajanj z Angleži, ki so hvala Bogu pripeljala do tega, da so Angleži nehali vračati civiliste nazaj v Jugoslavijo v primež komunistov in s tem preprečila njihovo gotovo smrt.
– Kakšno sporočilo želite posredovati s trilogijo “Exodus 1945”? Kako bi radi, da gledalci razumejo ta del slovenske zgodovine?
Izziv filmske umetnosti, ki se ga želimo vedno znova lotiti z drugačnim pristopom, je predstavljati življenjske zgodbe in svet skozi kamero. Še posebej težko je predstavljati vsebine, ki so v sodobni družbi nezaželene, tudi odrinjene. V naši ekipi je temeljno prepričanje, da je treba spregovoriti o teh temah, velikih in pozabljenih zgodbah, zamolčanih dogodkih. Želimo jih povedati na način, da filmskemu jeziku prisluhnemo vsi, ne glede na prepričanje.
Podobnih tematik smo se lotili že v preteklosti: s filmi Goreči Škof o škofu Antonu Vovk, Srce se ne boji o Alojziju Grozdetu in kratkim igranim filmom Nebesa pod Triglavom, ki so bili predvajani tudi v Argentini, še vedno pa na voljo na našem YouTube kanalu.
Namen Exodusa 1945 je podoben: da predstavimo stran zgodovine, ki je bila do zdaj potisnjena v senco. Prav je, da Slovenci poznamo celotno sliko, ki nas lahko opominja, da dogodkov po drugi svetovni vojni ne ponovimo, in spodbuja, da smo Slovenci drug drugemu bratje, ne sovražniki. Mogoče pa je en korak k celjenju globokih ran lahko tudi film.
– Kako se boste dotaknili teme izseljevanja iz taborišč v Argentino v filmu? Ali imate posebne zgodbe ali osebe, ki jih boste predstavili?
Trenutno je podrobneje zastavljen scenarij za prvi film, ki predvsem prikazuje življenje v taborišču v Vetrinju. Poleg osrednjih likov dr. Janeža in dr. Meršola bomo spoznali še druge karakterje, tako zgodovinske osebnosti kot izmišljene like, ki predstavljajo različne sloje takratne družbe in bodo pomagali predstaviti širšo sliko takratnega časa in stanja. Izseljevanje Slovencev je gotovo pomemben del usode, ki je doletela preživele iz taborišča, zato se želimo v prihodnjih filmih dotakniti tudi te teme, a zgodb iz tega obdobja je veliko in k ustvarjanju pristopamo predvsem z vidika, da to obdobje predstavimo na način, ki ga doslej filmski medij v Sloveniji še ni predstavil.
– Kakšen vpliv pričakujete, da bo imela trilogija na potomce slovenskih emigrantov v Argentini in širše na slovensko diasporo?
Želimo si, da bo film vse Slovence spodbudil k boljšemu razumevanju situacije, ki je na žalost razdvojila naš narod, in pripomogel k pomiritvi. Ljudem želimo namesto posplošenega uveljavljenega prepričanja, ki se je izoblikovalo skozi generacije, približati konkretne zgodbe ljudi, ki so se znašli v težkih situacijah in sprejemali odločitve – dobre ali slabe – ki so bile posledica ogromnega števila faktorjev in so se jim v tistem trenutku zdele pravilne. Mogoče bo to pomagalo vsaj malo zaceliti rane slovenskega naroda.
– Kakšne izzive ste naleteli pri financiranju in produkciji trilogije “Exodus 1945”?
Zgodovinski filmi, sploh s tako kočljivo tematiko, prinašajo svoje izzive, med drugim tudi glede financiranja. Ustvarjanje zgodovinskega filma, ki ostaja zvest dejstvom in hkrati nagovarja sodobno občinstvo, zahteva veliko časa za raziskovanje, ustvarjanje avtentičnega zgodovinskega okolja z gradnjo setov, iskanjem primernih kostumov in rekvizitov, ter tehnično izvedbo na čim višji ravni. Daleč smo še od cilja, da bi lahko finančno zagotovili nastanek celotnega projekta, saj se moramo zanesti na mlajše generacije, ki jih ta tematika žal manj nagovarja. V tem času smo navezali stike z ljudmi in organizacijami, ki delijo vizijo o pomenu resnice in sprave ter željo, da ta zgodba doseže široko občinstvo, a nas do realizacije prvega filma na nivoju, ki si ga želimo in ga je ta tematika vredna, še vedno loči več kot 100.000 EUR. Financiranje takega projekta pomeni vlaganje v nekaj večjega – v umetnost, ki nagovarja družbo, in v dediščino, ki jo pustimo prihodnjim generacijam. Če kdo, ki bere ta intervju začuti, da nam do lažje uresničitve naše vizije lahko pomaga, bo zelo dobrodošlo: www.siposh.com/exodus1945
– Kakšne so vaše prihodnje ambicije za Studio Siposh po zaključku trilogije “Exodus 1945”?
Po prvem filmu nas seveda čaka nadaljevanje projekta, katerega financiranje še zdaleč ni zagotovljeno. Poleg tega pa si želimo še naprej opravljati naše poslanstvo in predstaviti še mnoge zgodbe navdihujočih figur Slovenske zgodovine. Eden prvih na seznamu je gotovo film o slovenskem misijonarju in škofu, kandidatu za svetništvo, Frideriku Baragi (1797–1868), ki je znan po svojem misijonarskem delu v severni Ameriki. Njegova pomembna zgodba povezuje slovenski in ameriški narod in si po našem mnenju zasluži svojo filmsko posvetitev. Baragova vztrajnost in človečnost sta navdih za vse ljudi, ne samo za kristjane. Smo pa ves čas na preži za potencialnimi zgodbami, ki nagovarjajo.
– Kako se soočate z izzivom, da bi zgodovinske dogodke naredili zanimive in privlačne za mlajšo generacijo, ki morda ni seznanjena s tem delom zgodovine?
Mislim, da je film že sam po sebi medij, ki je mladim blizu. Vsakič znova želimo s filmom poiskati nov pristop k predstavitvi posamezne zgodbe, ki je od vsega seveda najpomembnejši element. Zelo pomembna nam je tudi kvaliteta – vlagamo v vrhunsko opremo, naša ekipa se konstantno izpopolnjuje, pri svojem delu se poslužujemo različnih sodobnih metod in orodij. Dobra zgodba, predstavljena na vizualno privlačen način gledalcu omogoči, da se popolnoma potopi v njo in to je naš recept pri ustvarjanju.
– Ali menite, da lahko filmi kot “Exodus 1945” prispevajo k boljšemu razumevanju in morebitnemu spravnemu dialogu med različnimi skupinami Slovencev, ki so doživele ta zgodovinska obdobja na različne načine?
To je naša srčna želja. Verjamemo, da je umetnost in z njo film ena od pravih poti. Se pa zavedamo, da je pot k spravi oz. vsaj pomiritvi zelo dolga in čudežev ne pričakujemo. Bomo pa izjemno počaščeni, če lahko ponudimo nekaj, kar bo vsaj nekomu predstavljajo en korak naprej na tej poti.
___________________
Na tem mestu bi se rad še enkrat zahvalil g. Sipošu za odgovore. Upam, da bomo s skupnimi močmi kmalu našli zadostne vire financiranja, da trilogija “Exodus 1945” postane resničnost. V čast in spomin prednikov, in za zdravo rast naših potomcev v duhu sprave na temeljih resnice. Vsak še tako majhen prispevek, bo dobrodošel!
Marko Gaser
