Naročilo mojemu vnuku
Prišel si k meni, ko že dan ugaša,
– uresničitev ponovljenih sanj – ;
ko že jesen mineva, spet pomlad ,
iz starega že stebla, nov poganek.
Od sina sin, dvakratni sin,
to ti si, vnuk moj, ki prihajaš k meni,
da daljšaš moje mi življenje,
in pa spomin na moje ime, in name…
Morda v življenju kakšno mojo boš lastnost ohranil,
a Bog ne daj, da moje bi slabosti in napake.
Vnuk, moj vnuk, zdaj me poslušaj:
V življenju bodi dober in koristen drugim,
naberi si le to, kar v roko, ne da jo napneš, zajameš.
Kdor si preveč stvari nagrabi, suženj jim postane,
kdor jih pa malo, on nad njimi gospodari,
zato ostane bolj svoboden. In vedno se zavedaj,
da je svoboda vseh dobrin dobrina.
In ne pozabi kaj nekdo na hišna vrata je napisal:
»Vse je bilo od drugih, vse ostane drugim«.
Jaz pa dodam:
Bogat ni tisti, ki nakopiči si bogastva,
ampak le ta, ki dušo z svetlimi spomini si napolni.
Bodi preprost, odkritosrčen in prijazen,
vedno nekdo potreben tvoje bo ljubezni.
Morda ne boš dosegel višje učenosti,
morda ne boš imel preveč talentov,
nič hudega, a pridobi si najdragocenejši talent,
in ta je dobrosrčnost. Zato ohrani čisto si srce otroka,
in ko že mož boš, ostal otrok bo v tebi, tak kot si zdaj.
In tvoje bo življenje lepše,
in globlje užival boš lepote tega sveta.
Še enkrat naj ti ponovim, moj vnuk:
Poskušaj v življenju biti dober in koristen.
To danes ti naroča oče tvojega očeta,
tako sem dvakrat oče tvoj.
Tvoj stari oče
Po pesnitvi Juana Burghija, dnevnik La Prensa – 1970,
poslovenil Franci Markež
