Leto 2025 je za svetovno Cerkev jubilejno leto upanja. Romanje peš zelo pomaga pri ponovnem odkrivanju vrednosti tišine, truda in molitve. Zato ni naključje, da romanje izraža temeljni element vsakega svetega leta.
V tem okviru smo se mladi 4. oktobra udeležili 51. peš romanja mladih v Luján. V soboto smo se zgodaj zjutraj zbrali v Slomškovem domu, kjer se je začela naša romarska pot. Po prejemu blagoslova g. Francija Cukjatija, zdravstvenih navodil in vsega potrebnega za romanje smo se okoli 8. ure odpravili na pot.
Več kot 40 mladih je svoje romanje začelo v spremstvu g. Roberta Bresta, g. Gašperja Mauka ter bogoslovcev Erika in Jhona. Prve kilometre smo preživeli v molitvi in petju; čas je hitro minil in kmalu smo prispeli do prve postaje. V Merlu nas je skrbna oporna skupina, ki je letos štela 24 pomočnikov, z veseljem sprejela, postregla in nam pomagala pripraviti se za naslednji del poti.
Malo več kot polovico poti smo že osvojili, nato pa so se še pridružili novi romarji. Zadnja postaja v General Rodríguezu je končno združila vseh 150 romarjev.
Zdravstvena skupina, ki so jo letos sestavljale Cvetka, Maruča, Emi, Sonja in Irina nas je spremljala in po potrebi poskrbela, da smo zadnje ure hoje brez težav premagali. Ostala oporna skupina in romarji, ki so bili bolj svežih nog, so pomagali tudi pri delitvi malice.
Po molitvi, petju in zadnjih navodilih smo se odpravili proti naslednji postaji – Marijino svetišče v Lujánu. Mladi, družine, mladci in mladenke, končno vsi, smo zadnji del romanja prehodili vsak v svojem ritmu. Po utrudljivi celodnevni hoji pod močnim soncem je nastopil večer in kar naenkrat smo zagledali razsvetljeno baziliko. Na trgu so nas sprejeli s toplim golažem in juho. Udeležili smo se svete maše ob 22. uri, posneli tradicionalno skupinsko fotografijo ter se s prijatelji in družinam še malo slikali. Nekateri so si vzeli čas in stopili tudi v baziliko, nato pa smo se okoli polnoči vrnili domov.
Letošnje romanje je bilo za vse nekaj posebnega — ne le zaradi velikega števila udeležencev, česar smo veseli in hvaležni, ampak predvsem zaradi jubilejnega leta upanja. Med hojo so nas spremljale misli papeža Frančiška o upanju, ki jih je opisal v pismu za sveto leto. Marijo pa smo častili in prosili z molitvijo rožnega venca ter s pesmijo.
Mladinski odbor se iskreno zahvaljuje vsem romarjem, prostovoljcem oporne skupine, medicinskim sestram, kineziologinjama, duhovnikom in bogoslovcem, ki so omogočili letošnje mladinsko romanje k Mariji v Luján.
SDO-SFZ
Mladina slovenskih domov v Buenos Airesu (malo manj kot 150 nas je bilo) se je tudi letos s svojo organizacijo pridružila velikemu romanju iz Buenos Airesa k Devici Mariji v Luján, ki se ga vsako leto udeleži več kot milijon romarjev. Romanje traja cel dan, kar pomeni, da smo v povprečju za 60 km hoje romarji naše skupine potrebovali 14 ur. Podarjen nam je bil zelo lep sončen dan, kar pa je pomenilo tudi precejšnjo vročino. Izkušnja romanja je neverjetna. Čeprav velik napor ter pravi preizkus za telo in psiho, je tudi čas velikih milosti. Prevzame te nepretrgana reka ljudi, v kateri sobivajo medsebojna solidarnost in spodbuda, molitev, navdušeni vzkliki k Mariji, ritmi latino glasbe in vonj po asadu (Argentinski žar). Bogu hvala za oporno skupino, ki nas je romarje spremljala na poti in nam nudila hrano, pijačo in medicinsko oskrbo. Človek res občuduje njihovo požrtvovalnost in skrb, še posebej pa to, kako se mladi rod ob pomoči odraslih zna z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavzeti za projekt in ga odlično izpeljati. Hvala vam in vsem soromarjem za besede pozornosti in spodbude. Skupino smo spremljali štirje duhovni poklici, dva bogoslovca skupnosti Verbo Encarnado (IVE) Erik iz slovenske skupnosti v Buenos Airesu in Jhon iz Ekvadorja ter dva duhovnika slovenske skupnosti v Buenos Airesu Robert in Gašper.
Gašper Mauko
