Ja, vsi smo že pripravljeni! Sedimo na dvorišču Našega doma v San Justu in čakamo zadnje napotke in seveda blagoslov. G. Robert Brest nam je lepo spregovoril o spoštovanju do sočloveka in narave ter na koncu zaželel krasno potovanje in da naj se vrnemo polni spominov.
Pot je bila doooolga, nobeden ni mogel spati. Čeprav smo voditelji opozarjali, da bomo imeli naporen dan in ne bo počitka, ni bilo mogoče zatisniti oči.
Prispeli smo ob sedmih zjutraj in seveda smo bili lačni. Bilo je treba spraviti vso ropotijo z avtobusa in začeti s pripravo zajtrka. Kuharja in voditelji smo že rezali kruh, pripravljali mleko, kavo itd. Po razdelitvi sob smo voditelji tudi razdelili skupine za delo in igre. Igrali smo se tako, da je moral vsak izračunati in ugotoviti številko osebne izkaznice voditeljev. Po kosilu smo po skupinah oblikovali in barvali zastave, ki naj bi predstavljale vsako ekipo ves čas taborjenja. Pred malico nas je čakal bazen. To je bilo najboljše – igranje v vodi. Okoli 18. ure smo se napotili na hrib Ceferino, ki ni zelo visok – ima samo 320 metrov nadmorske višine – ampak smo bili navdušeni, ker smo hoteli izvedeti, zakaj lokalci hribu pravijo “ljubezenski hrib”. Po večerji so se predstavili najmlajši, to je 8. razred. Zvečer smo vsi hitro zaspali, utrujenost skoraj dveh dni brez spanja je prišla na dan.
V nedeljo je bil že zgodaj z nami bogoslovec Tomaž Grohar. Po zajtrku smo se napotili k maši, kjer nas je poleg duhovnika in vseh vaščanov čakal še bogoslovec Erik Oblak. Po maši smo imeli prosti čas za sladoled in nakupovanje. Bilo je zelo vroče, čakal pa nas je golaž. Mogoče bi bil bolj “simpatičen” za zimske dneve, ampak je bil tako okusen, da smo voditelji lonce postrgali do zadnjega. Popoldne smo imeli “olimpijske igre”. Igrali smo med dvema ognjema, vlečenje vrvi, odbojko in preizkusili smo se v atletski hitrosti. Pa je zopet bila ura malice! Nekateri so šli na sprehod ob potoku. Sledila je večerja, nato še “čokotorta”, ki so jo pripravile deklice ob praznovanju Laurinega rojstnega dneva.
V ponedeljek smo skočili iz postelje in se z avtobusom odpravili v Naravni park Ernesto Tornquist. Tam smo se s primerno obutvijo, kapami na glavi in plastenkami, polnimi hladne vode, pripravili na kratko pot do “Garganta Olvidada”. Po eni uri smo prispeli do cilja, se fotografirali in malo odpočili, preden smo se vrnili do začetne točke.
Pred kosilom smo izkoristili priložnost za kratek skok v bazen, da smo se ohladili, pozneje pa smo se znova pripravili na popoldanski program. Razdelili smo se v dve skupini. Najmlajši so se s tovornjakom 4×4 odpeljali do starega hotela in si tam ogledali porušene stene nekdanjega najpomembnejšega in najmodernejšega hotela v Južni Ameriki. Medtem pa so najstarejši jahali konje po ravninah in gričih. Po uri ekskurzije smo se zamenjali, da so lahko vsi uživali v obeh dejavnostih.
Vrnili smo se v naš začasni dom ter po malici imeli pogovor z Erikom in Tomažem. Spodbudila sta nas, naj razmislimo, kaj je naš svetilnik in kažipot v življenju, kakšna so naša prijateljstva in kako si pomagamo med seboj. Sledilo je kopanje in pred večerjo nočne igre. Voditelji smo se skrili nekje v gozdu, med drevjem, otroci pa so nas iskali, da bi jim dali navodila, ki bi jih pripeljalia do skritega zaklada.
Polnoč je bila in manjkal je le še kres! Vsi smo bili pripravljeni in po skupinah začeli s smešnicami in s predstavitvijo zastav. Za konec pa najboljša predstava: voditeljski “Haka”. Nato je sledila še poslovitev voditeljev, ampak ne zelo dolga, ker je bilo treba zgodaj vstati in pospraviti vse za vrnitev.
Torek se je začel zgodaj. Zajtrk, pospravljanje in nato še slikanje – po skupinah, po razredih, po domovih … nešteto slik. Na poti nazaj v avtobusu pa vse mogoče: truco, tarok, petje, pogovori, spanje in še in še … V Naš dom smo prispeli okoli desete ure, se zahvalili vsem, ki so pripomogli k temu potovanju, in seveda staršem, ker so nam zaupali svoje otroke.
Tako smo na predzadnji dan v letu zaključili delovanje mladcev in mladenk. Imeli smo srečanja po domovih, pogovore in preživeli lepe trenutke. Se vidimo v novem letu 2026, polni energije in navdušenja nad novo priložnostjo za druženje in skupno rast!
M&M
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št.2, 01. 02. 2026
