Pred malo več kot mesecem dni smo se v Sloveniji spominjali Dneva upora proti okupatorju. 

27. april je praznik, ki ga obeležujejo predvsem nostalgiki komunističnega režima in komunistično-socialistične Jugoslavije, teh je pa v Sloveniji kar nekaj, mnogo več, kot sem si včasih predstavljal. Komunisti in levica želijo s tem praznikom zgodovino prikrojiti svojim željam in ustvariti misel, da je osvobodilna fronta zmagala nad fašizmom in nacizmom in rešila Slovenijo pred okupatorjem.

»Boš izobesil slovensko zastavo tudi danes?«, so me spraševali doma. »Seveda, saj je državni praznik! -sem jim odgovoril-  in lepa priložnost, da se o njem pogovorimo«.  Na žalost zgodovino pišejo zmagovalci, vendar resnica končno pride na dan. Tudi ta, ki so jo kot toliko drugih skozi dolga desetletja prikrivali iz izkrivljali. 

Nisem zgodovinar, a za to priložnost bi rad poudaril nekaj resnic, ki jih komunisti sicer radi prikažejo na zelo drugačen način:

1.- Osvobodilne fronte ni ustanovila samo komunistična partija in njen namen ni bil odpor proti okupatorju.

Protiimperialistično fronto so ustanovili 26. aprila 1941 pripadniki komunistične partije, krščanskih socialistov, narodnih demokratov (Sokolov) in nekaj kulturnih delavcev. Pričevalci, ki so se ustanovitnega sestanka udeležili so izjavili, da o nacizmu sploh niso govorili. Namesto upora proti okupatorju so svoj »upor« usmerili proti zahodnim kapitalističnim deželam (ZDA, Franciji, Veliki Britaniji), zato so se tudi poimenovali »protiimperialistična« fronta.

Komunisti so v tistem času bili zavezniki nacistične Nemčije: 23. avgusta 1939 sta Nemčija in Sovjetska zveza podpisali »pakt Ribbentrop-Molotov«. Uradno se je imenoval »sporazum o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo«, poleg gospodarskega sodelovanja pa je pakt določil tudi medsebojno razdelitev Evrope: Nemčija naj bi širila svoj imperij v Osrednji in Zahodni Evropi, Sovjetska zveza pa na vzhodu stare celine.

Protiimperialistična fronta torej nikakor ni bila prvotno namenjena uporu proti nemškemu okupatorju. Pakt Ribbentrop-Molotov se je končal 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Šele tedaj se je protiimperialistična fronta preimenovala v »Osvobodilno fronto«.

2.- Domobranska prisega 

Komunisti so v skoraj petdesetletni diktaturi v kolektivno podzavest Slovencev vklesali pojem, da so bili domobranci izdajalci in kolaboracionisti okupatorja. Kot glavni dokaz tega omenjajo domobransko prisego v Ljubljani 22. aprila 1944 in ji dodajo še mit: da je to bila prisega Hitlerju.

Besedilo prisege se je glasilo: »Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!«

Domobranska prisega ni prisega zvestobe Hitlerju ali Nemčiji. Je le obljuba skupnega boja proti komunističnemu nasilju v Sloveniji. Ne za Nemčijo in njene vojaške ali politične cilje, ampak le za “slovensko domovino”.

Izjava, da se bodo “bojevali v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije”, jasno pove, da domobranci niso del nemške oborožene sile, ampak samostojna domača, tj. slovenska oborožena enota. Določno pove, da gre za dve različni oboroženi sili pod dvema različnima poveljnikoma.

Domobranci na prisego niso prišli prostovoljno, ampak po vojaškem ukazu kot vojaška enota. Na povelje so dvignili roke in po diktatu so izgovarjali besedilo prisege. Povelje je domobransko vodstvo dalo na zahtevo in grožnjo Nemcev. 

Zagotovo bi bilo bolje, če prisege ne bi bilo, vendar je potrebno razumeti vojne razmere, v katerih je do nje prišlo.

3.- Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je neresničen.

Vsako leto se pripadniki osvobodilne fronte, komunisti in levičarji zbirajo v Dražgošah in proslavljajo in poveličujejo domnevno junaštvo partizanov. Kaj pa se je v resnici tam godilo?

Franc Kavčič, domačin iz Dražgoš in preživeli iz bitke pri Dražgošah, priča, da je bila vas izbrana načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Cankarjev bataljon pod poveljstvom komandanta Staneta Žagarja je enostavno vdrl v vas Dražgoše in se tam nastanil. Partizani so dobesedno kmetom kradli hrano in pijačo in se obnašali, kot da so edino oni gospodar.

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili nemški vojaki, ki so bili že v dolini vpleteni v razne partizanske napade. Če bi partizani zapustili vas, kot so jih prosili domačini, Nemci ne bi napadli Dražgoš in do pokola in razdejanja vasi ne bi prišlo. 11. januarja 1942 so Nemci napadli vas s topovi. Prebivalci so se zatekli v kleti, partizani so stisnili rep med noge in zbežali na Jelovico, prebivalce pa pustili na milost in nemilost Nemcem. Ko so Nemci prišli v vas, že ni bilo nobenega partizana več v Dražgošah.

Epilog tako imenovane Dražgoške bitke: 41 ustreljenih talcev, 81 vaščanov odpeljanih v zapor v Šentvid nad Ljubljano, vas požgana. Uničenih 245 stavb, kmetje so izgubili vse, uničene so bile zaloge hrane. Skratka, 800 metrov visoko ležeča gorska vas je bila popolnoma uničena.

Kako dolgo se bo še proslavljala dražgoška tragedija, do katere je prišlo le zaradi hlepenja partizanov?

4. Komunizem: 46-letni okupator

Po končani 2. svetovni vojni so Josip Broz Tito in njegovi sodelavci (s podporo in pomočjo stalinistične Sovjetske zveze) ustanovili novo Jugoslavijo, ukinili demokratično volilno pravico in uvedli komunistično-socialistični režim. Totalitaristični režim je vladal Sloveniji do osamosvojitve leta 1991. V teh 46 letih komunističnega režima je bilo v Jugoslaviji ubitih več kot 500.000 ljudi ter kršene človekove pravice.

Po 46 letih brezbožne in nasilne komunistične okupacije je leta 1991 Slovenija končno dosegla tisoč let čakano osamosvojitev in suverenost. 

Ni prav, da tudi mi izobesimo slovensko zastavo na dan upora proti temu okupatorju?

Piše: Jože Jan

Viri: Wikipedia, Nova Slovenska zaveza, Mariborski spletni portal, Siol, Delo, RtvSlo